Družba Prime Kapital je potrdila, da je sklenila dogovor za nakup projekta Emonika, v sklopu katerega bo zgradila novo železniško in avtobusno postajo. V svojem sporočilu za javnost, v katerem so tudi pohvalili lepoto naše prestolnice, so zagotovili, da bodo poleg prepotrebnega potniškega centra zgradili tudi nove trgovske prostore, pisarne in zabaviščni center.
Prime Kapitala ne bremenijo dogovori med SŽ in TriGranitom
Pod sporočilo za javnost sta se podpisala eden od soustanoviteljev Prime Kapitala Martin Slabbert in Csaba Toth. Slednji je še decembra lani vodil tri družbe, ki so jih Trigranit in Slovenske železnice (SŽ) ustanovili za gradnjo objektov v okviru projekta Emonika. Toth nam je povedal, da ga je družba Prime Kapital najela kot vodjo projekta. Ta odločitev niti ni presenetljiva, saj Toth do potankosti pozna projekt Emonika, ker je pri njem sodeloval od samega začetka pred več kot desetletjem, ko se je za ta pomemben infrastrukturni projekt zagrela madžarsko-kanadska družba Trigranit.
Toth je ocenil, da je bilo leta 2007 sklenjen dogovor o skupnem vlaganju med Slovenskimi železnicami in Trigranitom po dveh ekonomskih in finančnih krizah nemogoče in nerealno uresničiti. Ker določil tega dogovora stranki nista mogli oziroma hoteli spremeniti, so Trigranit in Slovenske železnice omenjeni dogovor razdrli. Ob tem pa je Toth poudaril: »Prime Kapitala nekdanja pogodba med Trigranitom in Slovenskimi železnicami ne obvezuje in zato ne nosi posledic v zvezi z obveznostmi prejšnjih vlagateljev.« Dodal je, da Prime Kapital ter Slovenske železnice v teh dneh oblikujejo in se pogajajo o novem pogodbenem okviru, ki je potreben za uresničitev projekta Emonika.
Novi investitor ne pričakuje državnega denarja
Velja spomniti, da ko je Toth v imenu Trigranita vodil projekt Emonika, je dal državi jasno vedeti, da projekta ne bo mogoče izvesti brez državne pomoči. To je utemeljeval s pojasnilom, da se je vrednost projekta s prvotnih 220 milijonov evrov zaradi dodatnih zahtev Slovenskih železnic in spreminjanja predpisov povišala na kar 350 milijonov evrov. Na ministrstvu za gospodarstvo so v letih 2012 in 2013 dejansko razmišljali o tem, da bi Emoniki dali finančno spodbudo za tuje investicije v Sloveniji. Neuradno so takrat govorili o 30 milijonih evrih, a na koncu država ni razvezala mošnjička.
Toth je zagotovil, da Prime Kapital finančne injekcije države ne pričakuje, želi pa si zgolj splošne podpore kot pri vsaki tuji naložbi v Sloveniji, ki nosi pomembne gospodarske koristi, kakršna je Emonika. Na ministrstvu za finance so potrdili, da se predstavniki Prime Kapitala do sedaj na ministrstvo niso obrnili v zvezi z omenjenim projektom.
Vodjo projekta Totha smo povprašali tudi o realnosti napovedi začetka gradnje konec letošnjega leta. Načrtujejo, da bodo za gradbeno dovoljenje zaprosili konec septembra letos, je zatrdil. V vmesnem času pa bodo z lokalnimi partnerji poskušali odpraviti ovire, ki stojijo na poti uresničitve projekta. »Verjamemo, da bodo vse te zadeve rešene najpozneje v štirih do petih mesecih,« je povedal Toth. Pri tem pa ni niti potrdil niti zanikal, da Prime Kapital v tem trenutku nima niti veljavnega okoljevarstvenega soglasja Agencije RS za okolje niti vseh potrebnih zemljišč za gradnjo.
Toth v preteklosti ni skoparil z ostrimi besedami
Ne gre spregledati, da Toth v preteklosti ni bil prizanesljiv do mestne in državne politike v odnosu do projekta Emonika. Leta 2013 je recimo dejal, da so »vse zamude posledica spreminjanja javnih predpisov, ki so negativno vplivali na pogoje projekta. Rezultat vseh teh sprememb je preobrat Emonike od izvedljive, edinstvene naložbe do megalomanskega projekta, ki predstavlja fizični izziv za gradnjo, in tokrat za to ne moremo kriviti ekonomske krize.« Obregnil se je tudi ob odnos države do tujih naložb. »Podpora tujim naložbam v Sloveniji je vedno bila in ostala samo marketinški slogan, medtem ko lokalni tajkuni in konglomerati uživajo privilegije ter podporo lokalnih oblasti in ljudi na položajih, ki so omogočili krajo sto milijonov evrov, pahnili podjetja v stečaj in pustili podizvajalce na cedilu, neplačane in brezupne,« je leta 2013 ocenil Toth.
