Načrti Mestne občine Ljubljana o predhodnih arheoloških izkopavanjih na območju nekdanjega samostana na Vodnikovem trgu, ki bodo dala dokončni odgovor, ali je gradnja parkirne hiše pod tržnico mogoča ali ne, so ponovno vzpodbudili kritike na račun tega projekta. Arhitekt in zagovornik ohranjanja kulturne dediščine Milan Kovač je prepričan, da ta izkopavanja ne predstavljajo zgolj raziskave, ki bi odgovorila na vprašanje, ali je gradnja parkirne hiše mogoča, temveč da gre za »načrtno uničenje arheološke dediščine z izkopom celotnega območja, ki bo dalo prostor garažnemu objektu«.
Kovač: Izkopavanja niso potrebna
»Arheološka izkopavanja pod tržnico niso potrebna,« je zatrdil Kovač, ki zagotavlja, da bi območje načrtovanja gradnje lahko raziskali brez po njegovem mnenju destruktivnih posegov. Po Kovačevih zagotovilih je na voljo dovolj sistemov, ki uporabljajo računalniško tehnologijo v nedestruktivnih posegih, in drugih metod, ki bi občini in kulturnovarstvenikom dale želeni odgovor, kako dobro so ohranjeni ostanki zidov nekdanjega samostana.
»Če v Sloveniji arheologi nimajo potrebne moderne tehnološke opreme, bi se lahko povezali z Univerzo v Birminghamu, ki uspešno deluje v Italiji na Forum Novum v Rimu, ali s švedsko organizacijo Svenska arkeologiska samfundet (Švedsko arheološko društvo),« je svetoval Kovač, ki pravi, da bi te napredne tehnologije izredno pocenile arheološke raziskave pod tržnico.
Za komentar Kovačevih navedb smo se obrnili tudi na Mestno občino Ljubljana, ki nam je posredovala odgovor Mestnega muzeja. Ta bo po naročilu občine opravil arheološka izkopavanja na območju tržnice in je v preteklosti že opravljal omejene raziskave na območju tržnice. V Mestnem muzeju so zatrdili, da je »Mestna občina Ljubljana v sklopu priprav na gradnjo podzemne garažne hiše pod ljubljansko tržnico naročila vrsto študij in interdisciplinarnih raziskav«. Poudarili so, da so pri projektu sodelovali tudi odgovorni konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. »Prav na njihovo pobudo in z namenom, da se ocenjena vrednost kulturne dediščine dopolni z dodatnimi raziskavami, je bil leta 2008 realiziran projekt arheološkega vrednotenja jedrnih vrtin, s katerim je bila historična podoba območja dopolnjena še z interpretacijo vzorcev iz arheoloških depozitov,« so pojasnili v Mestnem muzeju.
Mestni muzej: Ohranjeni le posamezni deli zidov
Dodali so, da so konec leta 2010 izvajali tudi raziskave z nedestruktivno georadarsko metodo in na podlagi pridobljenih podatkov ugotovili, da na tem območju »prevladujejo ruševinske plasti in le fragmentarno bolje ohranjeni zidovi in tlakovane hodne površine. Iz prekinitev med območji, kjer se pojavljajo relativno močnejši radarski odboji, ki so očitno posledica ruševinskih plasti, lahko sklepamo, da so bili nekateri deli stavbe samostana skoraj v celoti odstranjeni.«
Po mnenju Mestnega muzeja je »georadarska metoda v sodobnih urbanih okoljih edina visokoločljivostna geofizikalna metoda, s katero lahko ob pravilni rabi učinkovito prepoznavamo in definiramo podpovršinske arhitekturne ostanke«. Kovač pa vztraja, da obstajajo tudi druge metode, kot so seizmične, akustične, elektromagnetične in druge metode, ki bi dale dobre rezultate. Zagotovil je tudi, da georadarska raziskava zaradi vlažnosti, ki jo povzroča bližina Ljubljanice, ni bila primerna in bi jo bilo treba ponoviti, saj je od takratnih merjenj do danes tehnologija po njegovih besedah močno napredovala.
