Brglez kot znanstvenik in intelektualec med kolegi uživa ugled in ima avtoriteto. Razkol med njim in Cerarjem zaradi zakona o tujcih in Brglezovega nasprotovanja zapiranju meje pa kaže tudi na globoko politično in ideološko dimenzijo različnih pogledov na migracije in globalna varnostna vprašanja. Brglez je v svojem nastopu v parlamentu ob glasovanju o zakonu o tujcih na prvo mesto postavil človekove pravice, ustavo in mednarodno pravo. Cerar je na prvo mesto postavil popularno prepričanje, da begunci ogrožajo Slovenijo.
Profesor na fakulteti za družbene vede, pravnik in politolog (letnik 1967) je v intervjuju za Dnevnik dejal, da če bi v parlamentarnem glasovanju sledil trdi strankarski liniji in se postavil proti človekovim pravicam in mednarodnemu pravu, ne bi mogel več predavati o evropskem varstvu človekovih pravic. Obtožbe, ki implicitno letijo na njegovega šefa Cerarja, so hude. Vendar so plod Brglezove dolgoletne drže.
Predsednik državnega zbora, drugače kot premier, s prestopom na politični parket ni odmislil svoje osnovne zavezanosti pravu človekovih pravic in mednarodnih odnosov. Pred enajstimi leti je na FDV dokončal doktorat o filozofiji mednarodnih odnosov, ki je bil nagrajen kot najboljše doktorsko delo tistega leta. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, ostra Brglezova nasprotnica, je ta teden v državnem svetu pripomnila, da zdaj ni čas za filozofske in politološke razprave. Merila je naravnost v srce.
V lastni stranki so mu vse doslej pripisovali širino. »Bil je član strateškega sveta za zunanjo politiko pri ministru za zunanje zadeve in podpredsednik Rdečega križa Slovenije. Je kritičen opazovalec dogajanj okoli sebe,« so Brgleza ponosno predstavili na spletni strani SMC. Videti pa je, da se vrednote te stranke spreminjajo hitreje od realnosti. ušk
