Gabrijela Hladnik je uspešna ženska v zgodnjih tridesetih letih, ki že vse od mladih nog razvija svoje talente na več področjih, predvsem v matematiki, iz katere je tudi diplomirala. Ta ji reže kruh, saj v podjetju D.labs testira spletne in mobilne aplikacije, hkrati je še soustanoviteljica zagonskega podjetja Distopik, ki razvija tehnologijo za uporabo glasbene opreme prek interneta, za nameček pa deluje tudi na področju znanosti.
Med drugim je bila članica ekipe, ki je lani zmagala na mednarodnem tekmovanju s področja uporabe satelitskih podatkov Copernicus Masters pod okriljem Evropske vesoljske agencije, tovrstnih tekmovanj pa se je udeleževala že v šolskih in študijskih klopeh, ko je zbrala zajeten kup zlatih priznanj iz logike in kemije. Ta pri nas organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), s katero Hladnikova sodeluje še danes. Je namreč soavtorica ideje o poletni šoli logike, obenem pa je tudi članica mednarodne komisije za pripravo nalog pri mednarodni lingvistični olimpijadi. Je tudi članica upravnega odbora ZOTKS in ekipe projekta Znanost na cesti.
Ni se mogla odločiti za zgolj eno področje dela
Pestra karierna pot za človeka, ki je komaj stopil čez prag 30 let, a kljub vsem uspehom na tekmovanjih iz znanja logike in kemije si je vsa vrata morala odpreti sama. »Matematika mi je bila vedno všeč in ko sem se odločala za študij, se mi je zdelo, da bo to edini študij, ki mi bo dal velik izziv. Pa je bilo v resnici še težje, kot sem pričakovala,« pravi. A kljub temu, da pri svojem delu v podjetju D.labs, ki je neko »logično« nadaljevanje študija matematike, uživa, še vedno rada počne več stvari hkrati. »Vedno sem bila prepričana, da se moraš v življenju osredotočiti na eno področje in tam postati strokovnjak. Ampak mene je vedno zanimalo veliko stvari in sem se sprijaznila s tem, da bom pač počela več stvari. Po vsem svetu danes spoznavamo, da ne potrebujemo le ozko specializiranih strokovnjakov, ampak tudi ljudi s širino, ki znajo med sabo povezati različna področja in s tem ustvarjajo svojo dodano vrednost.«
Sama ima kot matematičarka čut za podrobnosti in natančnost. »Pravzaprav, ko zdaj pogledam nazaj, sploh ni naključje, da sem pristala pri podjetju D.labs. Že v času študija sem se namreč udeleževala popoldanskih predavanj in srečanj, ki so jih organizirali oni in druga podjetja, in že takrat so mi bili všeč. Ko so iskali nekoga za testiranje programske opreme, sem takoj pomislila, da je to služba zame, saj to počnem že vse življenje. Tudi pri ZOTKS sem namreč pripravljala in pregledovala naloge, ocenjevala, ali so dovolj dobro sestavljene… In sem pomislila, da saj to vendarle že počnem, le na nekem drugem področju.«
Ker je diplomirala iz pedagoške matematike, pa ji ne da miru niti pedagoška žilica. »Ko delaš z mladimi, lahko predajaš svoje znanje in izkušnje, zaradi česar bodo lahko oni naredili še več, kar je spet zelo zelo dobro. Si pa ne predstavljam učiti v šoli, ker prek ZOTKS delam z nadarjenimi otroki, ki jih to zanima, medtem ko se moraš v razredu ukvarjati s takšnimi in tudi tistimi, ki so tam, ker pač morajo biti. Ostaja pa nekje v ozadju izziv, kako motivirati tudi tiste, ki jih to ne zanima,« je o delu z mladimi povedala Hladnikova, ki se je za prenos svojega znanja odločila na »vrhuncu«, ko je kot študentka zmagala na tekmovanju iz logike.
Tudi talenti si morajo vrata odpirati sami
Vendar pa dobršna zaloga zlatih priznanj z državnih ali mednarodnih tekmovanj našim študentom uradno ne odpira vrat prednostno, denimo pri izbiri študija. »Če poveš, kaj vse si dosegel, seveda izstopaš in sogovornik ve, da si se za to moral zelo potruditi ali pa si izjemno talentiran,« pravi, a dodaja, da je drugače pri mednarodnih tekmovanjih, kjer je konkurenca zelo močna in uspeh lahko prinese tudi povabilo oziroma štipendijo za kakšno tujo univerzo. Se ji pa zdi veliko pomembnejši socialni aspekt teh tekmovanj, saj se imajo mladi nenadoma priložnost družiti ne le s sošolci, ampak ljudmi, ki so jim podobni, in to z vsega sveta. »Zelo nadarjen srednješolec se namreč na svoji šoli lahko počuti osamljenega, tam pa dobi priložnost, da se poveže s podobno talentiranimi, s katerimi se bo lahko povezal tudi kasneje pri kakšnem raziskovalnem projektu,« je dodano vrednost udeleževanja različnih tekmovanj iz znanja poudarila Hladnikova.
Obenem pa vsem mladim priporoča tudi poletne aktivnosti, ki jih organizira ZOTKS, ne le zaradi razvoja talenta, temveč tudi zaradi spoznavanja vrstnikov, s pomočjo katerih lahko še naprej razvijajo tisto, kar jih zanima. To je veliko pomembnejše kot sama tekmovanja, je prepričana Hladnikova, ki prav zato podpira napovedano spremembo pravil za vpis na fakultete. »Predvsem v smislu večje kredibilnosti visokošolskim študijem, saj je univerzitetni študij večinoma zelo abstrakten, medtem ko so visokošolski veliko bolj praktično usmerjeni. In morda bi se po novem za univerzitetni študij odločili tisti, ki svojo kariero vidijo v tem abstraktnem svetu raziskovanja novih stvari, preostali pa bi se vključevali v bolj praktično usmerjene višje- in visokošolske programe,« utemelji svoj pogled na slovenski študijski sistem. Poleg tega pa vsem svetuje, naj se ne počutijo omejene na področje svojega študija. »Naj ne mislijo, da si morajo zaradi študija ustvariti kariero na tistem področju, in naj ne mislijo, da si kariere ne morejo ustvariti na področju, za katerega ni študija. Študij ti da izpopolnitev, dodatno znanje, ne definira pa tvoje kariere,« svetuje Gabrijela Hladnik, ki si tudi sama še naprej pušča odprte številne možnosti in se ne obremenjuje več s tem, da še danes ne ve, kaj bi v življenju najraje počela. »Vodi me le moto, da rada pomagam drugim.«
