Nekaj dni pred iztekom javnega razpisa za dolgoročni najem infrastrukture letališča Edvarda Rusjana Maribor je hrvaški strokovnjak za letalstvo Alen Ščurić vzel pod drobnogled letališče in spisal podrobno analizo. Njegove ugotovitve so zelo črnoglede.
Povsem drugačne pa so vizije novih kitajsko-nizozemskih lastnikov družbe Aerodrom Maribor, ki se je edina prijavila na razpis ministrstva za infrastrukturo. Obljubljajo namreč izjemen porast potniškega in tovornega prometa.
Zavezali so se, da bodo na letališču Edvarda Rusjana leta 2021 prepeljali kar 1,54 milijona potnikov, kar je več, kot jih zdaj potuje prek letališča Jožeta Pučnika Ljubljana (1,4 milijona). Poleg tega naj bi Aerodrom Maribor leta 2021 transportiral 82.000 ton tovornega prometa, kar je skoraj 4,5-krat več tovora kot na Brniku. Ob vsem tem naj bi Aerodrom Maribor državi nakazoval še 95.000 evrov mesečne najemnine. A to še ni vse. Obljubili so, da bodo v prihodnjih petih letih udejanjili za kar 139 milijonov evrov naložb.
Terminal bistveno premajhen za izpolnitev obljub
Na ministrstvu bi se morali zavedati, da omenjeno število potnikov ni dosegljivo že zgolj zato, ker ima potniški terminal, v prenovo katerega je država vložila 15 milijonov evrov, zmogljivost največ 600.000 potnikov na leto. Torej bi bil več kot dvakrat premajhen. Kljub temu je minister Peter Gašperšič vse prej kot skeptičen. »Če se bomo približali v ponudbi napovedanim številkam, bomo lahko vsi zelo veseli,« je dejal ter napovedal še dodatna državna vlaganja, in sicer v podaljšanje vzletno-pristajalne steze s sedanjih 2400 na 3300 metrov.
Ščurićeva analiza, objavljena na srbskem letalskem portalu Tango six, postavlja velik vprašaj nad kakršna koli nadaljnja davkoplačevalska vlaganja v mariborsko letališko infrastrukturo.
Po številu potnikov je bil Maribor od nekdaj na dnu v vsej regiji, lani jih je imelo manj samo letališče Lošinj. Po prepričanju strokovnjaka je osnovna razvojna ovira Maribora bližina bistveno večjih letališč. V oddaljenosti do 300 kilometrov jih je kar devet. Zaradi graškega letališča bo imel Maribor zelo malo možnosti pripeljati katerega izmed »tradicionalnih« prevoznikov, ki so prisotni v regiji, denimo Lufthanso, Turkish Airlines, KLM, Air France…
Nizkocenovniki ne prinašajo zaslužka
Je pa Maribor vsekakor atraktiven za nizkocenovnike. Ščurić izpostavlja letališči v Tuzli in Nišu, ki sta v zelo kratkem času dvignili promet z 10.000 na več kot 300.000 potnikov. Maribor bi utegnil biti še uspešnejši, saj ima v krogu 150 kilometrov več kot štiri milijone prebivalcev z bistveno višjim standardom. Pa še bistveno cenejši bi bil od Zagreba, Ljubljane in Gradca. »Nizkocenovniki so priložnost, ki jo Maribor mora izkoristiti,« je prepričan. Za uspeh pa nima veliko časa, za prihod novih nizkocenovnikov se namreč borijo tudi vsa velika in manjša okoliška letališča.
A tudi s 300.000 »nizkocenovnimi« potniki v Mariboru ne bodo poslovali dobičkonosno, opozarja Hrvat. »Obstaja več letališč, ki naštejejo več kot milijon potnikov nizkocenovnikov, pa so tik pred bankrotom, denimo letališče Frankfurt Hahn.«
Aerodrom Maribor bo zato moral biti uspešen v vseh prevozniških panogah, bistveno bo moral povečati število čarterskih letov, privabiti velikega tovornega prevoznika, letalsko šolo, mora postati središče za poslovne lete in organizirati številne druge dogodke na letališču.
»Letališče Maribor je mrtvo in sramota v regiji«
Mariborski župan Andrej Fištravec je že večkrat izpostavil načrt novih lastnikov Aerodroma Maribor, da bo še letos prvi medcelinski let na Kitajsko. »Zelo sem skeptičen do takšnih napovedi,« pravi Ščurić. Takšni inovativni projekti so v Evropi hitro propadli, četudi so nekateri imeli več smisla, kot denimo povezave z Indijo prek Anglije.
»Bojim se, da zaradi vsega naštetega Maribor ne bo nikoli konkuriral Zagrebu, Ljubljani in Gradcu,« je ocenil analitik. Še bolj črnogled pa je zaradi višine koncesnine. Aerodrom Maribor namerava državi letno nakazati 1,14 milijona evrov. »To je absolutno preveč. Ni podjetja, ki bi mu to uspelo. Glede na to dejstvo je mariborsko letališče mrtev projekt in še ena sramota v zračnem prometu v regiji,« je komentiral Ščurić.
