Kritiki ministrstvu za notranje zadeve in policiji očitajo, da pretiravata s poudarjanjem varnostnih vidikov, premalo pa se posvečata varovanju zasebnosti in človekovih pravic. Vendar je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar včeraj dejala, da je »tudi varnost človekova pravica«. »Ukrepi, ki jih uvajamo, so sorazmerni in skladni z ustavo,« je zatrdila. Dejala je, da je Slovenija sicer varna država, a je vpeta v dinamično okolje, ki naj bi v prihodnosti močneje vplivalo tudi na varnostne razmere pri nas. Položaj »ne dopušča več filozofskih in politoloških razprav«, temveč zahteva strokovno analizo, je rekla ministrica.
Vendar nasprotniki razširjanja policijskih pooblastil ministrici očitajo prav to – da so ukrepi premalo strokovno utemeljeni. »S takim zakonom nihče ne bo bolj varen, ne policisti ne državljani, zakon pa omogoča množični nadzor,« je bila do predloga kritična informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. »Sodobna tehnologija (ki jo želi uvajati policija, op. p.) je seveda zaželena, a na način, ki je dopusten,« je poudarila. »V zakonu morajo biti določena jasna pravila, kako bo policist na podlagi takega zakona uporabljal tehnologijo za množični nadzor in pri tem ne bo kršil ustave.« Po njenem mnenju bi zakon omogočil zlorabe, uporaba pa ne bi bila učinkovita. Nadzor vseh državljanov, tudi če bi bil že uveden, ne bi preprečil nedavnih tragičnih smrti policistov, na katere se je ob predlogu sprememb sklicevala policija, je opozorila Prelesnikova.
Nova policijska pooblastila so zavrnili v stranki Združena levica, SMC oziroma koalicija namen spremembe zakona podpira, SDS bi predlog še spreminjala, a ni glasovala proti. Zakon bo tako državni zbor obravnaval na plenarni seji. Na koncu pa je bilo slišati tudi nekaj pozivov iz koalicije, da bi bilo treba pred sprejetjem spremembe zakona upoštevati pripombe informacijske pooblaščenke. ušk
