»Popolnoma nekorektne so navedbe, da je predlog zakona usmerjen v tako imenovano policijsko državo. Vemo, kaj je definicija policijske države, gre za obvladovanje neke politike življenja skozi policijo. Daleč od tega. Pripravljalci gradiva smo v spremembah predvideli številne nadzorne mehanizme,« se je vodstvo policije prek namestnice generalnega direktorja Tatjane Bobnar včeraj odzvalo na nekatere očitke, da ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in policija pri pisanju novele zakona o nalogah in pooblastilih policije pretiravata s širjenjem policijskih pooblastil.

»Pri prepoznavi registrskih tablic se podatki sploh ne bodo obdelovali, ker se ne bodo niti hranili, čeprav druge evropske države te rešitve ne poznajo. Nekatere tuje države hranijo te podatke tudi dve leti. Iskali smo primerno ravnovesje med zasebnostjo in med varnostjo. Mislimo, da smo našli to razmerje v najvišji možni meri,« je prepričana Bobnarjeva, ki poudarja tudi, da je predlog novele, ki je sicer še v strokovnem usklajevanju, že zdaj v veliki meri usklajen z uradom varuha človekovih pravic in pravosodnimi ministrstvom.

Črtali tudi 48-urno hranjenje podatkov

Očitke, ki so jih v zadnjih dneh na račun MNZ in policije izrekli predvsem v uradu informacijske pooblaščenke, pa tudi v Amnesty International, policija tako zavrača in trdi, da je njihove pripombe v največji možni meri tudi upoštevala.

Tudi pri uporabi električnega paralizatorja, ki ga uporabljajo skoraj vse evropske policije, na policiji menijo, da je varovalk dovolj. Novi, okoli 1200 evrov vredni električni paralizatorji za policijsko uporabo bodo imeli nameščeno tudi kamero. Če kamera ne bo snemala, paralizatorja ne bo mogoče uporabiti. Prav tako paralizatorji beležijo in izpisujejo njihovo vsakokratno uporabo, tako da naj njihova zloraba ne bi bila mogoča. Neuradno naj bi policisti tudi ob morebitni uzakonitvi paralizatorjev te nakupovali postopoma, najprej le nekaj deset naprav.

Policija je popustila tudi pri že omenjeni prepoznavi registrskih tablic vozil na avtocestah, za katero so najprej predvideli 30-dnevno hranjenje, nato predlog znižali na zgolj 48 ur, na koncu pa povsem popustili informacijski pooblaščenki in v predlog zapisali, da se podatki sploh ne bodo hranili. Policisti sicer s trenutno različico novele menda niso najbolj zadovoljni, saj jim ta sistem ne bo koristil v primerih, ko bodo storilci kaznivih dejanj neposredno po skoku onkraj zakona bežali z ukradenimi avtomobili ali tablicami, ki jih lastniki sploh še ne bodo prijavili kot ukradene. Zato so v zakonu tudi želeli obdržati vsaj 48-urno hrambo zajetih podatkov.

Po avstrijskem vzoru s tankom nad lokalne rambe

Očitno bo v predlogu, ki naj bi na vlado potoval septembra, ostala tudi možnost policistov, da posežejo po vojaškem orožju. To idejo so nekatere evropske države že pograbile predvsem zaradi terorističnih groženj, s katerimi se je zgolj s klasičnim policijskim orožjem včasih težko boriti, pojavljali pa so se tudi posamezni nevsakdanji primeri, ko policijska beretta ali glock ni bil dovolj. Avstrijski policisti so denimo lovili do zob (tudi z eksplozivom) oboroženega krivolovca, ki se je pred njimi skril v neprebojno grajen dom, bolje rečeno trdnjavo, da so si morali na koncu za vdor od vojske izposoditi tank. Na policiji so kot kaže prepričani, da je predvidena veriga poveljevanja za odobritev tovrstnih ukrepov (uporabo vojaškega orožja za posamezne incidente bi predlagal generalni direktor policije, odobriti pa bi jo morala notranji in obrambni minister) dovolj velika varovalka, ki bi lahko preprečila morebitno militarizacijo policije.

Podobno bodo po naših informacijah pri policiji vztrajali tudi pri obdelavi podatkov vseh letalskih potnikov, ki sta jo že vpeljali Madžarska in Francija, širših pooblastilih za lažje iskanje pogrešanih oseb (denimo pregled telefonske komunikacije), zbiranju informacij z brezpilotnimi letali in drugih rešitvah v okoli 70 členov dolgi noveli še dokaj svežega zakona o nalogah in pooblastilih policije iz leta 2013.