Tu ni kaj dodati ali polemizirati. Je preprosto vodilo za vse, ki se ukvarjajo z našim zdravjem, pri čemer v celotnem sistemu zelo manjka celostni (holistični) pristop do bolnikov. Čeprav napoved prihodnosti ni nič kaj razveseljiva.
V isti številki Dnevnika je na strani 6 pod rubriko Informativa 2017 (Jana Petkovšek Štakul, Kariero si oblikujemo sami, ne da nam je diploma) na podlagi smernic tehnološkega, znanstvenega in družbenega razvoja objavljenih 46 poklicev prihodnosti.
Na podlagi navedenega si lahko predstavljamo bodoče delovanje zdravstvenega sistema. Najbolj padejo v oči prvonavedena poklica in nato še nekaj, že danes realnih:
1. amnezijski kirurg/odstranjevalec slabih spominov,
2. agent za človeške organe,
3. specialist za katastrofe,
5. psihoterapevt za smrt,
17. nanozdravnik,
30. socialni gerontolog,
31. specialist za zasebnost.
Osrednja in vodilna slovenska »tovarna zdravja« se je potrudila in že demonstrira najučinkovitejši pristop k obvladovanju zagotavljanja zdravstvene pomoči. Zaposlili so kariernega »skladiščnika«, ki združuje v eni osebi tri bodoče poklice: organizator logistike-urejevalec čakalnih vrst, dispečer izvajalcev zdravstvenih storitev in strokovnjak za izvedbo verižnih kompenzacij in izterjavo…
Bojim se, da bodo novodobni avtisti in shizoidi, ki prek digitalnih omrežij obvladujejo svet, potisnili zdravnike, kot je dr. Fortuna, na nivo primitivnih nazadnjakov, kakor so nekoč kmete, ki so se težko dali prepričati o »modernem pristopu« h kmetovanju s pomočjo kemije.
Resnično gre za mnogo več kot etimološke posebnosti.
Upam, da je več tovrstnih zdravnikov, kot je naš pisec, ki bi ga, če bi bilo možno, takoj izbral za svojega osebnega zdravnika.
Marjan Zavšek, Laško
