Motnje srčnega ritma so lahko hude ali pa manj nevarne. Slednje zdravijo z zdravili. Motenj srčnega ritma, ki so tako hude, da ogrožajo življenje bolnika, pa ne morejo zdraviti z zdravili – tem bolnikom pomagajo z vsaditvijo defibrilatorja v telo. Če pride do hudih motenj srčnega ritma, defibrilator, ki je pravzaprav miniaturni računalnik, to zazna, odda elektrošok in s tem ponovno vzpostavi delovanje srca.
Do zdaj so te naprave kardiologi internisti vstavljali bolnikom skozi žile v srce. Vendar ta način vstavljanja defibrilatorja ni primeren za vse bolnike – predvsem ne za tiste, ki potrebujejo žile za druge namene, na primer ledvični bolniki za hemodializo, ali za mlajše bolnike, ki bodo v življenju potrebovali več menjav aparatov. Pri tem načinu vstavljanja aparatov se bojijo tudi infekcij, je pojasnil prof. dr. Igor Zupan, vodja oddelka za elektrostimulacijo srca in elektrofiziologijo na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana.
Bolniki s težavnimi žilami
Razvoj tehnologije pa je ponudil napravo, ki je ni treba vstavljati v žilni sistem, ampak se namesti v podkožje na prsnem košu. Prednost takega načina zdravljenja je, da obvarujejo bolnikove žile pred poškodbami in vnetji. Delovanje obeh aparatov pa je enakovredno, zatrjuje Zupan. Tako napravo so prvič vstavili januarja letos bolnici, ki se v UKC Ljubljana že vrsto let zdravi zaradi srčne aritmije. V UKC Ljubljana in UKC Maribor defibrilator na leto vsadijo do 220 pacientom. Prof. Zupan upa, da bodo lahko poslej pri nekaterih posebej izbranih pacientih ta sistem večkrat vsadili tudi pri nas. Ocenjuje, da bi bilo lahko takih bolnikov v obeh centrih do 20 na leto.
Bolnici so tak poseg ponudili, ker ima prirojeno srčno napako na žilah srca in srce na desni strani in niso želeli posegati v žilje, je povedal Zupan. Pacientka Majda Palčič je bolnišnico zapustila tri dni po posegu. »Pred posegom ni bilo prijetno. Če sem šla na sprehod ali v trgovino, mi je srce začelo razbijati in sem morala počivati, da se je bitje umirilo.« Ker pa se ji je stanje poslabšalo, so jo hospitalizirali in je v bolnišnici preživela več kot mesec dni. Na konziliju so se zdravniki odločili, da je najboljša rešitev zanjo defibrilator, ki bi ga vstavili v podkožje. »Obetam si bolj mirno življenje,« je povedala Palčičeva.
Kako vsadijo napravo
Vsaditev klasične in nove naprave se nekoliko razlikujeta, saj je novo napravo treba vstavljati bolj kirurško, kardiologi internisti pa so vajeni zbadati žile. Zdravniki so se po besedah Igorja Zupana nove tehnike priučili v tujini. Pri vsaditvi morajo naredili en večji rez, da lahko namestijo baterijo, ki poganja aparat, in dva majhna reza, skozi katera uvedejo elektrodo. Baterijo namestijo v žep med dvema mišicama pod pazduho, bolnik po mesecu dni tujka ne občuti več in ga ne ovira pri vsakdanjih dejavnostih. Pri običajnem defibrilatorju baterijo vsadijo pod kožo na prsnem košu pod ključnico.
»Ne moremo še reči, ali bo ta način vstavitve defibrilatorjev v prihodnosti prevladal,« je pojasnil Zupan, saj je tovrstne naprave, ki so varne za bolnike, doslej razvilo samo eno podjetje. Življenjska doba defibrilatorjev je vezana na dobo baterije, ki jo je treba menjati na pet do deset let, odvisno od tega, kolikokrat je aparat v uporabi.
