Hrvaški in Sloveniji se je danes uspelo dogovoriti o rešitvi Cimosovih težav v sosednji državi. Potem ko je hrvaška stran poravnalno ponudbo za rešitev četrt stoletja dolgega spora pretekli četrtek označila kot nesprejemljivo, se je danes na Otočcu minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek sestal s hrvaškim ministrom za državno premoženje Goranom Marićem. Po srečanju je Počivalšek pojasnil, da bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) od hrvaške agencije za zavarovanje depozitov in sanacijo bank odkupila terjatve do Cimosa.
S tem je bila tik pred zdajci odpravljena zadnja ovira za uspešen zaključek prevzemnega postopka Cimosa. Italijanski Palladio Finanziaria, ki ima v lasti že dva proizvajalca avtomobilskih delov – TCH Cogeme Set in Dynamic Technologies Group –, je namreč zahteval, da se dogovor sprejme najkasneje danes do polnoči.
Le nekaj ur pred srečanjem ministrov na Otočcu je bilo na drugem koncu Slovenije v zraku čutiti precejšnjo napetosti. Pod vodstvom Cimosovega predsednika uprave Gerda Hermanna Rosendahla so menedžerji hrvaškega in slovenskega dela Cimosa skupaj s sindikalisti z obeh strani Dragonje v Kopru opozorili na številna delovna mesta in perspektivo družbe.
Prevladala delovna mesta
»Nič ni več v naših rokah. Upamo, da bo problem do jutri (danes, op. p.) razrešen. Če ne bo, so bile vse sanacijske aktivnosti zaman. V tem primeru bo nastopila nevarnost, da ne bomo pridobili novih poslov in da bomo izgubili delovna mesta. Naši kupci potrebujejo stabilne lastnike,« je poudaril Rossendal, ki je bil na podlagi mednarodnega razpisa za predsednika uprave Cimosa imenovan sredi leta 2015. Ravno privatizacija Cimosa, v katerem je poleg DUTB v prisilni poravnavi njegova lastnica postala še Republika Slovenija s komercialnimi bankami v državni lasti, je bila pogoj kupcev v avtomobilski industriji za zaupanje novih naročil.
Brez dvoma so pri končnem dogovoru prevladala številna delovna mesta. V notranjosti Hrvaške Cimos v treh proizvodnih obratih – Buzetu, Roču in Labinu – zaposluje okoli 1100 delovnih mest. Še preden je z Otočca prišla pozitivna novica, je župan Istrske županije Valter Flego za Dnevnik pojasnil, da bodo vsi vpleteni storili vse za ohranitev delovnih mest. »Žogico je treba umiriti. Problema se zavedamo. Treba je dati glave skupaj in za vse strani najti ustrezno rešitev,« je povedal Flego. Pri tem je poudaril, da se je pretekli petek sestal s hrvaškim ministrom Marićem, ta pa mu je zatrdil, da bo storil vse za razrešitev problematike.
Višina ponudbe še neznanka
Koliko bo DUTB, ki je v postopku prisilne poravnave s spremembo terjatev v lastniški kapital pridobil skoraj polovični lastniški delež Cimosa, plačal hrvaški agenciji za terjatev do koprske družbe, danes še ni bilo znano. Poravnalno ponudbo družbe Palladio Finanziarie v višini 3,2 milijona evrov so Hrvati decembra lani zavrnili. Prav tako za sosede ni bila sprejemljiva ponudba izpred nekaj dni, po neuradnih podatkih v višini pet milijonov evrov. Kakšna je najnovejša ponudba, danes še ni bilo znano.
Po drugi strani bodo Hrvati umaknili lani vložen tožbeni zahtevek proti Cimosu v višini skoraj 60 milijonov evrov. O tem, v čigavo korist bi čez nekaj let pravnomočno razsodilo sodišče na Hrvaškem, sta obe strani pridobili pravni mnenji, ki sta si bili med seboj popolnoma nasprotujoči. Spomnimo, hrvaška agencija je sicer nasledila terjatve od Riječke banke, pri kateri si je Cimos še v časih nekdanje Jugoslavije sposodil okoli 20 milijonov evrov. Po stečaju Riječke banke je terjatve do Cimosa prevzela hrvaška agencija. Ob prelomu tisočletja bi morali Hrvati postati solastniki tako hrvaškega kot slovenskega dela Cimosa, hkrati pa bi morala hrvaška agencija pri svojem ministrstvu za pravosodje doseči izvzetje prepovedi razpolaganja s Cimosovimi nepremičninami na Hrvaškem. Z njimi bi namreč moral biti dokapitaliziran hrvaški Cimos. Ker tega ni storila, je sodišče na Reki zavrnilo predlog načrtovane dokapitalizacije s terjatvami in nepremičninami.
Za nakup Cimosa Palladio Finanziaria ponuja simbolično kupnino v višini 100.000 evrov, hkrati pa bo prevzel Cimosove dolgove v višini 105 milijonov evrov. Po prevzemu Cimosa so se Italijani za posodobitev proizvodnje in dokončanje prestrukturiranja zavezali v družbo vložiti 20 milijonov evrov, v prihodnjih treh letih pa je predvidena še ena dokapitalizacija v višini 50 milijonov evrov.
