Kateri študij naj izberem, da bom po diplomi dobil delo, je vprašanje, na katero bodo odgovore iskali tudi na Informativi, ki je ta konec tedna na Gospodarskem razstavišču. »Ključnega pomena je zavedanje, da posameznik sam vodi svojo kariero. In tega je treba mlade še naučiti. Kariere ti ne da diploma,« med drugim poudarja Sabina Žnidaršič Žagar iz Kariernih centrov Univerze v Ljubljani, kjer želijo dijake in študente usmeriti v čimprejšnje nabiranje raznolikih izkušenj na trgu dela in proaktivno ustvarjanje lastne kariere. Hitre spremembe na trgu dela namreč pomenijo veliko priložnost, a hkrati tudi oviro za marsikaterega diplomanta.
Več kot petina brezposelnih
Po zadnjih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je namreč brezposelnost med starimi do 29 let s terciarno izobrazbo še vedno visoka, saj je brezposelnih 4663 mladih izobražencev, kar pomeni 21,7 odstotka od vseh s terciarno izobrazbo. Sicer pa je največ brezposelnih z visoko izobrazbo starih od 30 do 39 let, saj jih je brez zaposlitve 6416 ali dobrih 28 odstotkov. Prvo zaposlitev v povprečju slovenski diplomanti dobijo šele v slabem letu po uspešnem koncu študija.
»Vsi skupaj se očitno slabo zavedamo, da nismo več v socializmu, ko je posameznik končal srednjo šolo in ga je čakalo več služb. Zdaj so razmere povsem drugačne in treba je začeti čim prej aktivno razmišljati, kje lahko med šolanjem pridobiš delovne izkušnje. Prepričan sem, da na mnogih fakultetah študij ne vzame toliko časa, da ne bi mogel vmes tudi delati,« razmišlja Jernej Pangeršič, 22-letni direktor Katapulta.
»Želim narediti nekaj dobrega«
»Sam sem mesto direktorja podjetniškega pospeševalnika sprejel prav zato, ker želim narediti nekaj dobrega in imeti neposreden vpliv na okolje, v katerem bivam. Priznam, bilo me je zelo strah in prav ta strah me je gnal naprej,« pripoveduje mladi podjetnik, ki si želi, da bi mladi res prijeli svoje življenje v svoje roke in si sami ustvarjali kariero.
»Pravijo, da smo predstavniki moje generacije neučakani in leni. Vseh ne smemo metati v en koš. Sam si res želim, da so stvari hitro opravljene. O lenobi pa takole: imam prijatelja, ki mu mama pri njegovih 23 letih še vedno preoblači posteljo. Ali je potem kaj čudnega, če je tak človek len in se mu ne ljubi delati? Zato je toliko bolj pomembno, da ima človek notranjo motivacijo. Tako je tudi v podjetništvu. Ali si iz pravega testa ali pa nisi. Ali si pripravljen garati ali pa nisi. A oboje je treba aktivirati za delo.«
Pangeršiča je temeljito spremenil obisk ZDA, decembra 2014 je namreč šel na podjetniško univerzo Watson v ZDA. »Takrat so me prvič vprašali, kaj je moja strast, kaj bi rad delal. 'Kakšno sled bi rad pustil za seboj? Po čem si želiš, da si te ljudje zapomnijo, kaj bo tvoja zapuščina?'« Tedaj sem imel 20 let. In pri tej starosti se po navadi človek res ne obremenjuje s tem, kakšna naj bo njegova zapuščina. Še na starost redki ljudje razmišljajo o tem. A pri meni je tedaj preskočila iskra – kaj je res moja strast, po čem želim, da si me ljudje zapomnijo? Zdaj vem, da je prav, da o tem razmišljaš, ko si mlad. Zato si vsaj enkrat na mesec postavim to vprašanje, ker tako preverjam, ali sem na pravi poti.«
Kadroviki morajo biti za mlade odprti
Da je treba pri posamezniku odkriti, kaj počne z veseljem, kaj je njegova strast, poudarja tudi Ksenija Špiler Božič, direktorica BB svetovanja, ki opozarja na pretirano zadržanost podjetij do mladih, saj iščejo predvsem ljudi z izkušnjami, četudi so lahko mladi s sodobnim digitalnim znanjem učinkovitejši, razmišljajo zunaj okvirov in prinašajo nove rešitve.
»Ko potrkajo na vrata podjetja mladi ljudje, morajo biti kadroviki odprti in slišati, kaj prinašajo, ter za talente ustvariti nova delovna mesta. To je prihodnost. Mladi namreč ne bodo sodili na delovna mesta, kot jih imamo opredeljena danes. Če si kadrovik z odprto glavo ali vodja, boš nad mladim navdušen in boš zanj ustvaril delovno mesto. Prav to bo delalo organizacije sveže,« poudarja Ksenija Špiler Božič.
Družbeni izziv so tudi medgeneracijske razlike. »Slovenska družba bo še naprej capljala, če se ne bo odločila za pogumnejše korake. Mladi, ki med šolanjem delajo pri projektih, namreč pokončanem šolanju trčijo v realnost. Zgodi se jim frustracija, saj jim doma dopovedujejo, da si morajo najti varno službo. Trčijo torej v stare vzorce. Izgubljeni so zato, ker imajo drugačne želje in predstave od staršev. Ti bi morali mlade v njihovem razmišljanju podpreti. Le to nas bo rešilo,« je prepričana strokovnjakinja za človeški potencial Ksenija Špiler Božič, ki je skupaj z Andrejem Božičem in ekipo rešila tudi Steklarno Hrastnik.
