Višina odpravnine, o kateri so se v začetku januarja dogovorili vodstvo Slovenskih železnic (SŽ), predstavniki zaposlenih in sindikalisti, je naravnost ekscesna, je opisal predstojnik katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Luka Tičar. »Doslej sem denimo v praksi zasledil višino te odpravnine v višini štirih plač, kar je še enkrat toliko, kot določa zakon o delovnih razmerjih. Visoko, a še razumno, še posebno, če je podjetje uspešno,« razlaga Tičar. A sama odpravnina, o kateri so se dogovorili v družbi, ne vzbuja toliko pozornosti kot dejstvo, da dogovor v termin odpravnin zavija celo nagrade, ki bi jih nato družba lahko izplačala nekaterim zaposlenim.
Kot smo v Dnevniku razkrili včeraj, se je vodstvo SŽ v nameri, da bi čim bolj zmanjšalo število zaposlenih, s predstavniki zaposlenih in sindikalisti dogovorilo, da jim ob upokojitvi izplača zelo velikodušne odpravnine. Družba SŽ bo tistim, ki letos in prihodnje leto izpolnjujejo pogoje za upokojitev, izplačala odpravnino bodisi v višini 12 povprečnih plač v državi – to pomeni 20.251 evrov – bodisi v višini 12 povprečnih plač v družbi (povprečna osnovna plača znaša okoli 1700 evrov bruto) oziroma v višini 12 povprečnih plač delavca. Kar koli od naštetega je za delavca bolje, so zapisali v dogovoru, ki smo ga objavili na spletni strani www.dnevnik.si. Kot osnova se upošteva najboljša plača delavca, vključno z nadurami.
Zakon določa izplačilo odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač v državi oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca, kar koli je pač za delavca ugodneje. »Z višino odpravnine motiviramo ljudi, da se upokojijo, sicer nimajo tega interesa in se ne želijo upokojiti,« je v torek pojasnil generalni direktor SŽ Dušan Mes. »Družbi se to še vedno splača,« je zatrdil.
Protipravno?
Toda sama višine odpravnine ni dvignila toliko prahu kot nadaljevanje dogovora, po katerem delavec prejme odpravnino, ko izpolni pogoje za upokojitev – četudi po dogovoru z vodstvom nadaljuje delo v družbi. »Pravico do odpravnine ima delavec tudi v primeru, če se po izpolnitvi pogoja za poklicno in starostno upokojitev do konca leta 2018 ne upokoji in mu delovno razmerje ne preneha,« piše v dogovoru.
»V tem odstavku pa ne gre za odpravnino, temveč nekakšno nagrado, predvideno za nadaljevanje dela na željo poslovodstva. Stvar meji na morda celo protipravno priznavanje visokih prihodkov nekaterim; to je tistim, ki so s poslovodstvom v dovolj dobrih odnosih, da slednje izrazi željo po nadaljevanju dela delavca,« vsebino člena razlaga strokovnjak za delovno pravo Tičar.
Pojasnjuje, da bi tovrstna določba morala vsebovati vsaj razumen rok, na primer eno leto z možnostjo podaljšanja še enega leta (1+1), ko kdo na željo poslovodstva nadaljuje delo, in poleg tega še kakšno merilo, ki naj bi poslovodstvo vodilo k izrazu želje po nadaljevanju zaposlitve delavca. Na izrecno vprašanje, ali gre sam člen torej nedvomno razumeti tako, da delavec prejme odpravnino, četudi se ne upokoji in nadaljuje delo, Tičar odgovarja: »Seveda. Pogoja sta dva. Izpolnitev pogojev za upokojitev in dogovor s poslovodstvom o nadaljevanju. Ker ni prenehanja delovnega razmerja, to torej ne more biti odpravnina.«
Ministrstvo molči
Mes je včeraj ponovno poudaril, da to ne drži in da tisti zaposleni (ter pravniki), ki si člen razlagajo tako, tega pač narobe razumejo. Njegovemu stališču so v odzivu pritegnili tudi (sicer neimenovani) »predstavniki delavcev, podpisniki dogovora z vodstvom«, ki menijo, da iz vsebine člena »nedvoumno izhaja, da delavcem pripada odpravnina le, če jim po izpolnitvi pogoja za poklicno ali starostno upokojitev preneha delovno razmerje, kot tudi določa zakon«.
Na ministrstvu za infrastrukturo dogovora, ki ga je sklenilo vodstvo državnih SŽ, niso želeli komentirati. SŽ sicer zaradi opravljanja javne službe prejemajo sredstva neposredno iz proračuna, leta 2015 so prejele 154 milijonov evrov ali četrtino vseh prihodkov družbe. V Slovenskem državnem holdingu, ki v imenu države upravlja njene kapitalske naložbe, pa medtem poudarjajo, da jim »niso poznane vse okoliščine in podlage za sklenitev omenjenega dogovora«, vsekakor pa pričakujejo, da bo poslovodstvo SŽ na prvi prihodnji seji nadzornega sveta podalo »podrobno obrazložitev rešitev iz dogovora in njihove finančne posledice na poslovanje SŽ v letih 2017 in 2018 ter o tem seznanilo tudi SDH«, so zapisali.
