»Zelo mi je hudo, da Bajdeta ni več, saj sva se drugače dobro razumela in ga tudi zelo pogrešam. Sam pri sebi vem, da je umrl, ker se je zgodila nesreča, ki je nisem mogel preprečiti, sem pa globoko prizadet, da se je to zgodilo,« je včeraj na sodišču počasi in z veliko zatikanja bral svoj zagovor 30-letni Trboveljčan Asmir Sulejmanović. Obtožen je, da je 20. julija lani popoldne na Ključevici umoril 63-letnega Branimirja Bajdeta, ki mu je večkrat pomagal pri spravilu lesa. Nalašč naj bi ga povozil s traktorjem, ga nato zanj privezal z verigo in truplo odvrgel v globel. Iz žrtvine hiše naj bi potem vzel še najmanj 550 evrov in pobegnil.
Izmaličen na tleh
»Niti slučajno ga ne bi umoril, za to nisem imel nobenega motiva. Imel sem ga vendar za prijatelja,« je zatrdil včeraj. Kot je dejal, je bil Bajde tisti dan pijan, kadil naj bi marihuano in snifal tablete sanval. V takšnem stanju je brez vzroka začel nad njim kričati, da iz gozda ni zvlekel dovolj lesa. Ker se Sulejmanović ni hotel prepirati, se je umaknil in odločil, da gre v gozd po les. Sedel je na traktor in speljal. »Speljevati sem imel vedno navado bliskovito, divje. Kar naenkrat sem pred seboj zagledal senco, sploh ne vem, od kod. Nagonsko sem pritisnil na zavoro, zaslišal sem pok in takoj sem skočil s traktorja. Takrat sem videl grozljiv prizor. Bajde je ležal izmaličen na tleh, takoj je bilo več kot očitno, da je mrtev,« je bral obtoženi.
Šokiran, obupan in zmeden je šel v Bajdetovo hišo. Kot je dejal, je že prej pil vino in žganje in v hiši se je spet lotil alkohola ter razmišljal, kaj se je zgodilo. Potem se je spomnil, da je žena pri Bajdetu shranila 2000 evrov, ki jih zdaj ne bo nikoli več videla. Pomislil je tudi na plačilo za svoje delo: Bajde mu je večinoma plačeval z drvmi in kar nekaj jih je bilo še vedno na domačiji. Prav tako je imel pokojni v hrambi najmanj 450 evrov njegovega denarja. Zato je vzel denar, ki ga je našel v hiši, bilo je okrog 250 evrov. »Nimam občutka, da sem vzel njegov denar,« je izjavil. Nad tem, kaj je storil s truplom, pa je zelo zgrožen: »Če bi lahko zavrtel čas nazaj, bi poklical policijo.«
Oprala obleko
Z Bajdetovim traktorjem se je nato odpeljal v Radeče, ga tam pustil in se taksijem odpravil v Celje. Domov se je vrnil naslednje popoldne in ženi povedal, da se je zgodila nesreča. »Njegova oblačila sem oprala, čeprav na njih ni bilo krvi. Rekla sem tudi, naj skrije superge,« je pričala pred sodnim senatom. Na vprašanje, zakaj je prala, je odvrnila, da je videla veliko forenzičnih filmov. In dodala, da mož nima rožnate preteklosti in policija bi ga takoj imela za krivega. »No, saj to se je tudi zgodilo,« je rekla. Sulejmanović je bil že kaznovan, med drugim, ker je Bajdetu ukradel traktor in zaradi nasilništva. Obtoženčeva žena je o Bajdetu po eni strani dejala, da je možu predstavljal očetovsko figuro in da ga ne bi umoril. Po drugi strani pa, da je Asmirja izkoriščal, pa da je bil morda celo zaljubljen vanj, osvajal pa je tudi njo.
Rekla je tudi, da se je družina preživljala s socialno pomočjo in otroškimi dodatki, a niso čutili pomanjkanja. Za 2000 evrov je potrdila, da jih je hranila pri Bajdetu – po njegovi smrti jih je na domačiji iskala, a nikoli našla.
