V ponedeljek dopoldne sta k Branimirju Bajdetu na odmaknjeno kmetijo na naslovu Ključevica 6 prišla znanca, da bi prevzela nekaj drv. Lastnika ni bilo, nazadnje se je javil v petek. Znanka je poklicala policijo in policisti so se takoj lotili iskanja takrat še pogrešane osebe. Ni bilo treba dolgo iskati, truplo 63-letnika so našli v bližini njegovega bivališča. »Do zdaj ugotovljene okoliščine kažejo, da je 63-letnik umrl nasilne smrti. Policisti in kriminalisti preiskavo intenzivno nadaljujejo. Zaradi interesa preiskave in morebitnih nadaljnjih postopkov kriminalistov ta trenutek več informacij ne moremo posredovati,« je bilo vse, kar je lahko o skrivnostnem umoru povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave Ljubljana Maja Ciperle Adlešič. Do danes zvečer kriminalisti niso pridržali nikogar od osumljenih.
Življenje se mu je povsem spremenilo
V vasi pod Kumom se zavije s križišča pred znamenito trboveljsko cementarno, ki je bila še kako povezana z življenjem pokojnega Bajdeta, ki je končal policijsko kadetsko šolo in bil do konca 70. let tudi zaposlen v policiji. Takrat je vrste policije zapustil in se zaposlil na občini, pozneje pri občinskem redarstvu. Do leta 2006 je bil tudi trboveljski občinski svetnik liste Zeleni Trbovelj, nato pa eden vidnih članov civilne iniciative Za bodočnost v občini Trbovlje, ki se je z vsemi pravnimi sredstvi borila proti sežiganju odpadkov v prej omenjeni cementarni Lafarge. Z ženo sta živela urejeno družinsko življenje pri njenih starših v vasici Škofja Riža nad Trbovljami, malo pred večjim krajem Dobovec. Imata dve odrasli hčeri, žena vodi zlatarno v Radečah na drugi strani hriba. A se je v zakonu zataknilo in Branimir se je odselil na kmetijo na robu vasi Ključevica, ki sta jo že prej kupila skupaj z ženo, ter se tam ukvarjal z biodinamičnim ekološkim kmetovanjem. V vaseh pod Kumom je bil cenjen in spoštovan vaščan. Vse do pred nekaj leti, ko je očitno zabredel v čudno družbo. »Droge so bile. Živel je sicer sam, a je bil pri njem dokaj redno eden od njegovih pajdašev. Celo traktor mu je enkrat že ukradel. Čudno je bilo, ne morem razumeti, v kaj se je spremenil,« je dejala vidno prizadeta njegova bivša tašča.
Nekdanja žena o tem ni želela govoriti. »Ne poznam ljudi, s katerimi se je družil. Po vasi sem slišala marsikatero govorico, a se zanje nisem menila. Se jih je pa tam okoli njega veliko potikalo,« je dejala lastnica zlatarne in urarne v Radečah, ki je bila pred štirimi leti tarča oboroženega ropa. V zlatarno so takrat stopili trije zamaskirani moški in odnesli nekaj zlatnine in srebrnine. Policija je kmalu prijela 24-letnika, ki pa obeh pajdašev ni nikoli izdal. Da bi ta rop imel kakršno koli povezavo z njenim bivšim možem, je bivša žena zavrnila.
Nihče še ni pridržan
Pot do Bajdetove kmetije je dolga, ozka, zapletena. Po poti smo govorili z več vaščani in vsak je imel svojo, seveda nepreverjeno zgodbico. Nekaj informacij o tem, kaj naj bi se dogajalo na kmetiji, nam je uspelo preveriti. Zločin se je torej zgodil enkrat med petkom in ponedeljkom dopoldne. Bajde je zagotovo umrl nasilne smrti, to je navsezadnje tudi uradni podatek policije. Truplo ni bilo izmaličeno, kot so pripovedovali nekateri vaščani. Prav tako ni šlo za umor s strelnim orožjem ali nožem. Na truplu so našli posledice udarcev, sprva je celo kazalo na to, da bi bilo vse skupaj lahko posledica padca. A je obdukcija pokazala drugače. Vaške govorice so nakazovale tudi na morebitnega osumljenca, a na policiji so nam potrdili, da niso pridržali še nikogar. Da pa so kriminalisti končali preiskavo kraja zločina, je bilo povsem jasno že ob našem prihodu do kmetije, ki ni bila zavarovana s policijskim trakom. Videti je bila zelo zanemarjeno, vse naokoli so ležale obleke, orodje, tudi kakšno sekiro je bilo hitro moč najti. Le svečka na pragu hiše, ki jo je menda tam v spomin na pokojnega Branimirja prižgal bližnji sosed, je nakazovala, da gre za kraj okrutnega zločina, ki bo kriminaliste očitno zaposloval še nekaj časa.
