Zgodba Toma Bradyja se za mnoge začne 23. septembra leta 2001, ko je podajalec moštva New England Patriots Drew Bledsoe, ki je moštvo štiri leta prej popeljal v finale Superbowla, po hudem udarcu utrpel notranje krvavitve. Vajeti enega najtežjih igralskih položajev v profesionalnem športu je takrat prevzel skoraj neznani Brady. Leto prej je bil izbran šele kot 199. nabornik oziroma v šestem krogu nabora. Prvo tekmo je izgubil, a že kmalu pokazal, da je zmožen prevzeti odgovornost. V nadaljevanju rednega dela sezone je moštvo popeljal do enajstih zmag in zgolj treh porazov. Kljub poškodbi je tudi v Superbowlu pokazal, iz kakšnega testa je, odločil tekmo in postal najmlajši podajalec, ki je dotlej osvojil pokal Vincea Lombardija, razglašen pa je bil tudi za najkoristnejšega igralca finala.
Od tedaj se mu je v Superbowl uspelo uvrstiti še šestkrat, kar je rekord, osvojil pa je štiri lovorike. Trikrat je bil tudi najkoristnejši igralec finala. Danes velja za najboljšega podajalca vseh časov in za nesporno najboljši naborniški izbor v zgodovini ameriškega nogometa. Ker je lep in poročen z manekenko Gisele Bündchen, mu mnogi pravijo zlati deček nogometa, zaradi poškodb, ki jih je utrpel med kariero, pa so tudi spreminjali pravila. Vse to še bolj poraja vprašanje, kako so tako veliko in svetlo zvezdo tako mnogi spregledali na naboru?
Tom Brady se je rodil leta 1977 v San Mateu v Silicijevi dolini in odraščal kot velik navijač takrat odlične dinastije San Francisco 49ers. Njegov idol je bil podajalec San Francisa Joe Montana, vendar Tom ni bil najspretnejši med vrstniki, niti najhitrejši, kaj šele najmočnejši, imel pa je vnemo. Med slavnejšimi anekdotami njegove mladosti je zgodba, kako je na tek izzval najhitrejšega otroka v soseski in ob vsakem porazu preučeval, kako bi ga lahko premagal.
Kljub vnemi in otroškim željam ameriškega nogometa ni resneje treniral do srednje šole. Namesto tega je bil lovilec v baseballu. Gre za položaj, ki ne slovi po teku in gibčnosti. Leta 1995 ga je na naboru izbrala ekipa bejzbola iz Montreala, a Brady se je takrat že odločil, da bo kljub vsemu stavil na svojo otroško željo in odšel igrat ameriški nogomet na Univerzo v Michiganu. Ko je šel leta 2000 na nabor NFL, je pričakoval, da bo izbran v drugem ali tretjem krogu. Upal je tudi, da ga bo izbrala domača ekipa 49ers. Mnogo let kasneje se je v intervjuju zjokal ob spominu na razočaranje, da je bil izbran šele v šestem krogu.
Vendar prav ta dogodek je ustvaril pogoje, da je v ospredje stopila tekmovalnost, ki jo je pokazal že kot otrok. Dejstvo, da so ga vsa druga moštva v ligi kar šestkrat prezrla, je v osebi, ki čuti peklensko potrebo po poravnanju odprtih računov, nedvomno spodbudilo željo, da jih vsakič znova opomni na njihovo napako. Ker je izjemno discipliniran in neverjetno motiviran, mu to uspe večkrat kot ne, in to predvsem po zaslugi študioznosti. Še en legendarni podajalec 49ersov Steve Young ga je pred kratkim zato tudi označil za znanstvenika ameriškega nogometa.
Omenjena tekmovalnost pa je Bradyja včasih pognala tudi prek mej ferpleja. Tako je zadnja leta zaznamovan predvsem z afero o domnevnem nedovoljenem izpuščanju zraka iz žog, zaradi česar je moral odsedeti tudi prve štiri tekme tekoče sezone. Kdor pozna Bradyja, ve, da si želi peto zmago v Superbowlu, a prav zaradi kazni si še bolj kot to želi, da mu pokal Vincea Lombardija in naziv najkoristnejšega igralca finala izroči komisar lige Roger Goodell, ki mu je izrekel prepoved igranja in se že dolgo ni prikazal na domačih tekmah New Englanda.
