Ameriški nogomet je iz leta v leto bolj priljubljen. Medtem ko v Združenih državah Amerike že od nekdaj velja za kultni šport, se vse bolj razvija tudi v preostalih delih sveta. Profesionalno ligo NFL je zadnja leta mogoče spremljati v živo na televizijskih sprejemnikih, ko pa pride na vrsto Superbowl, torej finale, se zdi, da se čas ustavi in da so vse oči sveta uprte v moštvi, ki se merita za lovoriko Vincea Lombardyja.

Tokrat sta se v Glendalu na stadionu univerze v Phoenixu pred 72.000 gledalci udarili moštvi New England Patriots in Seattle Seahawks, z 28:24 pa so bili boljši prvi. Soji žarometov so bili po obračunu osredotočeni na 37-letnega podajalca Toma Bradyja, ki je še četrtič prišel do naslova prvaka lige NFL, prav vsakič pa se je zmage veselil v dresu New Englanda. S tem se je postavil ob bok legendama ameriškega nogometa Joeju Montani in Terryju Bradshawu.

Kot je pri mnogih vrhunskih športnikih v navadi, je tudi Tom Brady odraščal v družini, ki je bila nora na šport. Od mladih nog je bil velik navdušenec ameriškega nogometa, predvsem moštva San Francisco 49ers. Zaradi tega sta ga mama in oče pogostokrat peljala v Candlestick Park, kjer si je svoje ljubljence lahko ogledal v živo pri delu. Čeprav je bil star zgolj tri leta, se Brady spominja, kako je leta 1981 na tekmi proti Dallas Cowboys prejokal ves prvi polčas, ker mu starši niso hoteli kupiti navijaškega rekvizita. Ko se je v drugem polčasu dogajanje na zelenici zaostrilo, je pozabil na veliko penasto dlan z iztegnjenim prstom in se bolj posvetil igri. Čeprav večino dogajanja ni razumel, je vedel, da ima njegov idol Joe Montana nekaj za bregom. In imel je prav. Montana je bil glavni akter v veliki vrnitvi San Francisca, ki se je z zmago uvrstil na prvi Superbowl v klubski zgodovini. Brady je bil tako navdušen, da je od tistega trenutka dalje sanjal le o tem, da bi nekoč postal podajalec enega izmed moštev v ligi NFL.

Takoj ko je bilo mogoče, je začel trenirati, a začetki niso bili obetavni. Tom ni bil ne pretirano velik, ne pretirano močan, tudi koordinacija mu ni posebno služila. Stvari so se še poslabšale, ko ga vrstniki med igro pred blokom pogostokrat niso izbrali v eno izmed moštev. A to ga ni potrlo. Že takrat je bila njegova tekmovalnost tako velika, da si vsega ni jemal k srcu. Vedel pa je, da bo moral trdo delati, če bi rad izpolnil svoje sanje. Tako je poiskal najhitrejšega otroka v okolici in ga izzval na dvoboj v teku. Čeprav je serijsko izgubljal, ni nikoli odnehal. Vsak poraz je skrbno analiziral in v glavi premleval, kaj bi lahko naredil bolje. Ko je končno začel premagovati hitrejše od sebe, se je počutil kot David, ki je ugnal Goljata.

Mešanica inteligence in trme mu je v mladosti prišla prav. Blestel je v vlogah, kjer sta mu omenjeni lastnosti najbolj koristili. Še najbolj kot lovilec pri bejzbolu. Čeprav je še vedno sanjal o ameriškem nogometu, ga ni resneje treniral do prvega letnika srednje šole Junipero Serra, ko so se stvari začele spreminjati. V drugem letniku je bil eden od glavnih igralcev tako v bejzbolski kot ekipi ameriškega nogometa. Zaradi neverjetne etike dela je predstavljal sanjskega igralca za vsakega trenerja. Ker mu metode dela pri moštvu ameriškega nogometa niso bile najbolj povšeči, je začel trenirati sam, pri čemer je med drugim skakal s kolebnico. Kmalu je omenjena vaja postala del rutine v ekipi. Ko ga je leta 1995 na naboru bejzbolske lige MLB izbralo moštvo Montreal Expos, je bil že odločen, da si bo kariero ustvaril v ameriškem nogometu. V svojih vrstah so si ga želele vse univerze, odločil pa se je za Michigan.

Čeprav je bil začetek težak in so ga na poti ustavile tudi poškodbe, je Brady hitro postal eden najobetavnejših igralcev. A kljub temu so bila profesionalna moštva pred naborom skeptična. Najbolj glede vzdržljivosti njegovega telesa, saj so menili, da bi težko prestal nenehne udarce, ki so jih igralci pri ameriškem nogometu deležni. Poleg tega jih je skrbelo tudi dejstvo, da ni spadal med najhitrejše igralce, zato so mu hitro napovedali, da bo njegova kariera minila v senci drugih igralcev in da bo vedno zgolj v vlogi menjave. A ne trener Patriotsov Bill Belichick. Američan hrvaških korenin je v Bradyju videl nekaj, kar ga je spodbudilo, da ga je na naboru leta 2000 izbral v šestem krogu kot 199. igralca. Čeprav so bile možnosti, da Brady postane superzvezdnik, majhne, se ni zmotil. Do danes sta skupaj osvojila štiri naslove prvaka, Brady pa je ob tem postal eden največjih zvezdnikov v ZDA. Leta 2009 se je poročil z brazilsko manekensko Gisele Bündchen, s katero ima dva otroka. V dosedanji karieri je s pogodbami zaslužil že vrtoglavih 152 milijonov dolarjev, sedem na leto pa mu na tekoči račun kapne od raznih sponzorskih pogodb. Nepredstavljive številke, ki pa so v primerjavi z njegovo ženo majhne. Gisele Bündchen je namreč samo v lanskem letu zaslužila 47 milijonov dolarjev, njeni življenjski prihodki pa bodo kmalu presegli milijardo.