Tolminski ribiški družini je po petnajstih letih načrtovanj in administrativnih zapletov le uspelo zgraditi sodobno ribogojnico. V 14 bazenih, 10 velikih in štirih manjših, vzgajajo lipana, soško postrv, šarenko in zlatovčico. Ribe gojijo za potrošnjo, šarenke pa tudi za vlaganje v ribolovne vode za pod ribiške trnke.

Ribe za ribiče in sladokusce

»Konzumno šarenko pripravljamo za kupce, ki prihajajo v našo ribogojnico na robu Tolmina. V ponudbi imamo tudi očiščeno ribo in ribji file ter dimljene fileje šarenke. Posebnost pa je zagotovo postrvji kaviar, ki ga za zdaj pripravljamo le za vzorec,« se nasmehne Andrej Costantini, direktor podjetja Faronika, ki je v stoodstotni lasti tolminske ribiške družine. »Količine kaviarja so majhne, ker ga moramo prodajati svežega, v desetih dneh od smukanja postrvi. Tehnologijo priprave še razvijamo in za zdaj smo vezani tudi na obdobje drsti postrvi, ki traja od sredine novembra do sredine marca. Trenutno pridobimo 10 kilogramov kaviarja soške postrvi na leto,« doda Costantini.

Na še enega asa v rokavu opozori direktor, ki je imel veliko izkušenj z marketingom v zlatih časih novogoriškega Mipa. »Fino čiščene fileje šarenke pripravljamo tudi za šole in vrtce, za zdaj le na severnem Primorskem. Tako jih že uživajo najmlajši v Novi Gorici, Črnem Vrhu nad Idrijo, Kanalu, Kobaridu, Tolminu in Vipavi. Mrežo širimo le toliko, kolikor nam dovoljujejo zmogljivosti.«

Zanimanje med gostinci doma in v tujini

Veliko zanimanje za ribe iz nove ribogojnice na Tolminki je tudi med gostinci. Na izdelke Faronike prisegajo tudi Hiša Franko v Starem selu pri Kobaridu, restavracija Kotlar iz Kobarida, Gostilna pri Lojzetu z Zemona. Za kakovostne ribe tudi ni meja. S tolminskimi postrežejo tudi v smučarskem centru Sapada v Italiji, pa v Krminu in nekaterih drugih lokalih ob nekdanji meji.

»Gostje si večkrat zaželijo soško postrv. Žal jim je doslej nismo mogli postreči, razen če je niso prinesli s seboj in so bili seveda ribiči. Večkrat smo jim tako ujete ribe spekli v naši restavraciji. Pripravili smo jim tudi karpačo iz soške postrvi, ki je enkraten. Težko čakam tudi na lipana, ki je nekaj posebnega,« je navdušena Debora von Kastelmur, lastnica restavracije Kotlar iz Kobarida. »Mislim, da bi morali ikre soške postrvi poimenovati po naši avtohtoni ribi in ne po kaviarju. Pa še zaščiti bi jih morali, tako kot tudi naše kobariške štruklje.«

Kakovostna voda za kakovosten pridelek

Pri Faroniki načrtujejo letno proizvodnjo od 40 do 45 ton izdelkov. Tega še niso dosegli in sedaj imajo vse zmogljivosti razprodane. Še pol leta bo potrebno, da bodo lahko delali s polno zmogljivostjo. Zato zdaj nekaj šarenke in zlatovčice dokupujejo, kot tudi genetsko čistega jadranskega lipana v partnerski ribogojnici v Italiji. »Prednosti naše ribogojnice so čiste in kvalitetne vode ter uporaba ustrezne tehnologije. Ribe ves čas plavajo v prostornih bazenih. Voda stalno kroži, in ko riba plava, pridobiva mišično maso. Hranimo jih avtomatsko. V bazenih ni usedlin in kopičenja odpadkov,« še razloži Costantini, ki poudarja, da so sedanji rezultati pokazali, da je bila naložba upravičena in da bodo morali čim prej nadaljevati z drugo etapo.

»Načrtujemo gradnjo še šestih velikih bazenov. Zemljišča smo odkupili. Prav tako moramo zgraditi prostore za predelavo. Računamo tudi na evropski denar.«