Soška dolina je s svojimi stranskimi povezavami staro naselitveno območje. O tem pričajo številna arheološka najdišča, pomembna tudi za ribištvo. Najdba pod Kozlovim robom je samo potrdila, da so naši predniki že v prazgodovinskem obdobju uporabljali trnek za ribarjenje in poznali uporabno vrednost rib za vsakdanjo prehrano.
Pred dvajsetimi leti je bila soška postrv med ogroženimi živalskimi vrstami, danes pa jo najdemo v mnogih vodotokih, ki se izlivajo v zgornji del Jadranskega morja. Velik del zaslug za to ima evropski projekt repopulacije soške postrvi – največje postrvi na svetu –, ki v Posočju poteka že od leta 1993, izvaja pa ga Ribiška družina Tolmin skupaj s strokovnjaki. Poleg ohranjanja soške postrvi se v okviru projekta opravljajo tudi obsežne raziskave te ribje vrste. »Pri nas je ohranila ime soška, drugje pa jo imenujejo marmorna postrv. Prav po zaslugi projekta ta naša avtohtona ribja vrsta postaja vse bolj pogosta prebivalka reke Soče in njenih pritokov,« razlaga Lucijan Rejec, predsednik Ribiške družine Tolmin, ki ribištvu v povezavi s turizmom napoveduje svetlo prihodnost v tem koncu Slovenije.
Gostinci v pričakovanju postrvi in lipana
»Soška postrv in lipan nista dragocena le zaradi ohranjanja biotske pestrosti, ampak imata tudi velik gospodarski pomen. Zaradi njiju v Posočje prihajajo ribiški sladokusci iz vsega sveta. To so ljudje, ki cenijo neokrnjeno naravo in se do nje vedejo spoštljivo, poleg tega pa so dobri gostje, ki ne gledajo na vsak cent,« poudarja Rejec. Z novo ribogojnico bodo lahko prisluhnili vsem tistim, ki prisegajo na kraljico in kralja Soče. »Kupce bomo poskušali prepričati predvsem s svežimi in kakovostnimi ribami, pa fileji in dimljenimi ribami. Za konzum bomo namenili deset ton rib.«
Med tistimi, ki že težko čakajo na kakovostno avtohtono ribo, so v Hiši Franko v Starem selu pri Kobaridu, kjer gostom ponujajo posebne kulinarične užitke. »Mislim, da je skrajni čas, da se soška postrv začne vsaj butično pojavljati na jedilnikih restavracij. Pogosto turisti naivno sprašujejo: je soška? Naš odgovor je seveda negativen, potem pa nam ponosno razlagajo, kako so vso potovanje po Soški dolini navzdol jedli soško postrv. Da te kap. Sicer pa gre za znamko. Kakovost postrvi je ne glede na njeno rasno pripadnost odvisna od kakovosti vode, vsebnosti kisika v njej in njene temperature. Soča in pritoki so naravnost idealni za najboljšo možno ribo,« je prepričana »Frankova« kuharska virtuozinja Ana Roš.
S podobnimi težavami se srečuje tudi Debora von Kastelmur iz restavracije Kotlar v Kobaridu. »Gostje sprašujejo po soški postrvi, a jim je ne moremo ponuditi, ker imamo samo šarenke. Še posebno pa se veselim lipana. Soška postrv bo primerna tudi za karpačo, ker je bolj kompaktna. Tisti, ki so enkrat že poskusili postrvji karpačo, ga ne morejo prehvaliti,« nam svoje izkušnje z gosti razodene von Kastelmurjeva.
Postrv s čokolado za poseben užitek
A tudi šarenke ponujajo obilo kulinaričnih užitkov in gostinci jih pripravljajo na najrazličnejše načine. Med rekorderji so prav gotovo v Plavah v spodnji Soški dolini, kjer je mogoče v gostilni Pri mostu postrvi dobiti celo s čokolado. Šarenke vzgajajo v lastni ribogojnici iz lastne vrtine in z izjemno čisto vodo, ki priteka izpod Korade v Goriških brdih. »Postrvi imamo razen za glavno jed tudi kot toplo ali hladno predjed. Zelo dobro so bili sprejeti rezanci ali njoki z dimljeno postrvjo, pa postrvja pašteta ali marinirana postrv. Pečemo jih na več načinov na žaru. Gostje jo lahko izbirajo s tržaško omako ali mandlji, pa s figami, slanino, z gorgonzolo in s pršutom, z gobovo omako ali s hruškami. Stalno iščemo kaj novega in zadnja ponudba je prav postrv s čokolado. Gostje si ob njej oblizujejo prste,« pripoveduje Renata Mugerli, ki je prevzela tradicijo razvajanja gostov s postrvmi od mame Kristine Koren.
A tudi Korenova se še vedno vrti po kuhinji in pravi, da je dobra tudi kuhana postrv. »Naročiti jo je treba vsaj tri ure prej, da se meso umiri. Sicer pa smo včasih pri nas že imeli soške postrvi. V ribogojnici smo jih poskušali tudi vzrejati, vendar pa je bil prirastek majhen in smo delali z izgubo,« razloži Korenova.
Razprodana vzreja in izdelki
Z izgubo pa prav gotovo ne bodo imeli opraviti v prihodnji tolminski ribogojnici, saj je vzreja že vnaprej prodana, pravi predsednik ribiške družine, ki je izdal le toliko, da gre za domače kupce. Razen kraljice in kralja bodo prek firme Faronika ponudili tudi postrvji kaviar – do sto kilogramov letno. Prvi odziv tistih, ki so ga poskusili, je izjemen. »Smukanje soških postrvi poteka od novembra do konca februarja. Za vlaganje v vode pridejo v poštev le tiste ikre, ki jih osmukamo do konca januarja. Ko bomo imeli novo ribogojnico, bomo imeli posebno jato samo za pridobivanje kaviarja,« pojasnjuje Lucijan Rejec, ki nam je zaupal, da skupaj z vinsko kletjo Goriška brda že testirajo tržišče.
»Da so ribe najbolj cenjen vir beljakovin, v maščobi topnih vitaminov in mineralov, ni treba posebej poudarjati. So tudi lahka hrana, ki s pisano paleto okusov zadovolji vsakega sladokusca. Receptov za pripravo rib in ribjih jedi je na stotine. Pri izbiri vina, ki jed najbolje dopolni, moramo upoštevati vrsto ribe, ali gre za sladkovodno ali morsko, belo ali plavo, pa za način priprave in okus porabljenih začimb,« razlaga Ivo Peršolja, eden najbolj izkušenih slovenskih sommelierjev. Vinska klet Goriška brda je pripravila celo izbor vin, ki jih priporočajo k postrvim in drugim ribam. Tako k pečeni postrvi s praženimi mandlji priporočajo chardonnay quercus, z ribjim karpačem z limono naj bi najbolje sovpadala rebula quercus, s karpačem s parmezanom se po njihovem mnenju najbolje druži chardonnay quercus, s postrvjim kaviarjem pa peneča rebula ali penina quercus.
