Minimalna plača ni vzrok, da imajo ljudje premalo denarja v žepu. Treba se je vprašati, koliko od minimalne bruto plače zaposlenemu sploh ostane. Če ta delež v odstotkih primerjamo z deležem, ki ga imajo naši neposredni konkurenti, kot so Slovaška, Češka, Romunija, Bolgarija in Poljska, vidimo, da se pri tem zelo razlikujemo. Na evropski lestvici po višini minimalnih plač smo Slovenci v zgornji tretjini, na lestvici po produktivnosti pa na repu. Torej vsako povišanje plač lahko ogrozi našo konkurenčnost. Država bi tu morala dati drugačno sporočilo, delodajalci podpiramo predloge za zvišanje neto plač. Vendar vsako povišanje bruto plač hkrati pomeni, da država še bolj polni svojo blagajno. In temu delodajalci nasprotujemo. Zavzemamo se za zvišanje neto minimalne plače, ne pa bruto.
Podatek, da kar 37.000 delovno aktivnih ljudi prejema minimalno plačo v višini dobrih 604 evrov neto oziroma okoli 790 evrov bruto, je grozljiv. Se vam ne zdi, da je s takšno plačo težko preživeti?V Sloveniji absolutno. Če se primerjamo z drugimi evropskimi državami, kjer je minimalna plača okoli 380 evrov, pa se sprašujem, kako lahko zaposleni preživijo tam. Ali je kaj narobe v Sloveniji, da z minimalno plačo težko preživiš?
V teh državah so življenjski stroški bistveno nižji kot pri nas.Res je, in tako smo spet pri pogojih dela in življenja v Sloveniji. Mi nismo poceni, ampak smo draga država, tudi po višini davkov, ki jih plačujemo, sploh, če jih primerjamo z Evropsko unijo, od tega pa se nam zelo malo vrne.
Ko sva že pri davkih: kakšno je stališče delodajalcev o predlagani zdravstveni reformi, po kateri bodo tisti z manjšimi plačami za zdravstvo plačevali manj, tisti z večjimi dohodki pa več?Predloga zdravstvene reforme še nismo dobili in podrobnosti ne poznamo, kar vemo, so le informacije iz medijev. Treba je počakati na predlog in videti, kaj prinaša. Glede na prve informacije pa gre za dodatno obremenitev plač in to je nedopustno. Če bo predlog sprejet, bo spet najbolj prizadet srednji sloj prebivalstva, saj bo plačeval največ. To hkrati pomeni, da se bo mini davčna reforma vrnila skozi zadnja vrata.
Koliko od 2200 zaposlenih v Boxmarku prejema minimalno plačo?Tri odstotke zaposlenih oziroma okoli 60 ljudi.
Gre predvsem za ljudi v proizvodnji?Da, predvsem gre za nezahtevna, kljub vsemu pa pomembna delovna mesta.
Pred nekaj leti ste izjavili, da so tudi vaše zahteve do delavcev zelo velike, saj le tako lahko Boxmark ob vse večji konkurenci preživi.Še vedno mislim tako, saj smo delovno intenzivna panoga z 2200 zaposlenimi, med katerimi okoli tri odstotke zaposlenih prejema minimalno plačo, drugi pa prejmejo bistveno več. Povprečna bruto plača v Boxmarku je namreč 1280 evrov bruto.
Ekonomist Maks Tajnikar je zapisal, da naložba avstrijske Magne v Sloveniji kaže, da je naša država kljub vsemu zanimiva za tuje vlagatelje. Nanizal je podatke o tem, da slovenski delavec kar 52 odstotkov delovnega časa dela za dobiček, zasluži pa zgolj 76 odstotkov povprečne evropske plače. V Avstriji pa delavec dela za dobiček le 31 odstotkov delovnega časa in ima plačo v višini 104 odstotkov povprečne evropske plače. Vas ti podatki presenečajo?Ne poznam indikatorjev tega izračuna, dejstvo pa je, da so se slovenska podjetja v preteklosti zaradi kreditnih krčev množično razdolževala. Na eni strani je prav razdolževanje vodilo v večje dobičke, na žalost tudi na račun likvidnosti, konkurenčnosti, in navsezadnje do manjših investicij, ki smo jim bili priča v preteklosti. Sosednja Avstrija je lani povečala investicije, Slovenija pa je na žalost zaostajala.
Dovolite pa, da komentiram investicijo Magne, saj avtomobilsko panogo dobro poznam. Ta kanadsko-avstrijska multinacionalka se je za investicijo pri nas odločila zato, ker ima že sklenjene pogodbe in se v Gradcu ne more več širiti, poleg tega več kot polovica zaposlenih prihaja iz Slovenije. Investicija pri nas je za njih bolj zanimiva kot v cenovno ugodni Slovaški predvsem zaradi bližine Maribora, vsa infrastruktura je povezana z Gradcem. Magna je svoje izdelke že vnaprej prodala, morda celo po avstrijskih cenah, in je seveda zadovoljna s tem, kar bo dobila pri nas.
Ni ključno samo to, da so se Avstrijci odločili za donosno investicijo, ampak tudi, da so dobili več kot desetmilijonsko subvencijo naše države za odpiranje novih delovnih mest. To je za Magno dobra spodbuda in podpora za začetek, saj bo tovarna zgrajena s slovenskim denarjem, njihove proizvodnje linije bodo hitro postale donosne. Slovenija ni več država, kjer bi se tujim investitorjem splačalo vlagati, navadno so pri tem drugi vzroki, ne samo nizki davki in spodbudno delovno okolje. Kot veste, je na Štajerskem 12,5-odstotna brezposelnost. Ko smo lani v Boxmarku iskali 250 ljudi za preprosta dela, smo jih težko dobili, Magna pa bo potrebovala visoko kvalificirane kadre.
Kje bodo torej Avstrijci našli zaposlene?Verjetno jih ne bodo pripeljali iz Avstrije, tisti Slovenci, ki delajo v graški Magni, pa se, vsaj tako pišejo avstrijski mediji, ne bodo vrnili v Slovenijo. To torej pomeni, da bo morala Magna Steyr svoj kader v Sloveniji na novo usposabljati. Pri tem se poraja vprašanje, kje bodo ta kader sploh dobili, saj na zavodu za zaposlovanje trenutno ni potrebne kvalificirane delovne sile. Najverjetneje bodo Avstrijci zaposlovali oziroma pritegnili predvsem srednje izobražen kader, ki je trenutno zaposlen pri malih in velikih podjetnikih. In tako se bo zgodilo tisto, čemur so bili pred leti priča v Avstriji, ko je prav Magna povzročila propad številnih obrtnikov, saj jim je prevzela zaposlene. Če malemu obrtniku s petimi zaposlenimi odvzamete dva najboljša delavca, potem lahko kar zapre vrata svojega podjetja. Bojim se, da se bo to zgodilo tudi pri nas.
Torej investicija Magne prinaša tudi slabosti?Da, na začetku, ko smo izvedeli za investicijo, smo bili navdušeni. Imamo 100.000 brezposelnih, 3000 jih bo delo dobilo v Magni, ostalo bo le 97.000 ljudi na zavodu. Mislim, da je bil to račun brez krčmarja. Na zavodu za zaposlovanje je namreč veliko težko zaposljivih ljudi, ki bodo še naprej ostali brezposelni. To, da bomo zaradi prihoda Magne zaposlili več tisoč brezposelnih oseb, je po mojem mnenju iluzija.
Boxmark Leather, ki ga vodite že devet let, je tretji največji proizvajalec usnjenih prevlek za avtomobilsko industrijo, svojo nišo pa ste našli v drugih panogah, kot so letalska, ladijska, pohištvena, hotelirska in železniška. Praktično ste navzoči v vseh panogah, kjer se uporablja usnje. Kdaj ste spremenili strategijo poslovanja, ki se vam je pozneje dobro obrestovala?Ključno je bilo leto 2010, ko smo postavili nov razvojni center za izdelavo sedežev za avtomobilsko industrijo. Spoznali smo, da znamo več od tega, kar delamo. Tako zdaj opremljamo tudi letalsko in ladijsko industrijo. Spraševali smo se, kje so še priložnosti. Velik pretres je bil leta 2009, ko se je zelo zmanjšal obseg naročil v avtomobilski industriji, morali smo tudi odpuščati. Delo je takrat izgubilo okoli 400 ljudi, vendar smo jih čez približno pol leta spet zaposlili. Največ negotovosti je bilo zaradi nihanja obsega naročil, zato smo se odločili za spremembo v strategiji poslovanja. Delati le za eno, torej avtomobilsko industrijo, je postalo tvegano, tako za družbo kot za zaposlene. Leta 2012 pa je šlo poslovanje z novimi izdelki samo še strmo navzgor.
Pred tremi leti ste opremili tudi letalo za šejka iz Savdske Arabije, šlo je za opremo največjega letala na svetu. So se vam s tem odprla vrata v arabski svet? Navsezadnje ste postali tudi redni dobavitelj nemške letalske družbe Lufthansa za serijsko proizvodnjo opreme njihovih letal.Posel z arabskim šejkom smo izpeljali v sodelovanju z letalsko industrijo, kjer zdaj serijsko proizvajajo naše sedeže.
V Dubaju se že intenzivno pripravljajo na svetovno razstavo Expo 2020. Boxmark je bil v igri za opremo celotnega razstavnega prostora na okoli 100.000 kvadratnih metrih, kar pomeni, da bi vsi razstavljalci uporabljali zunanje pohištvo extreme outdoor, ki ste ga razvili skupaj s Talumom. Je posel že sklenjen?Posel še ni sklenjen, še vedno pa smo v igri.
