Katastrofičnim napovedim in svarilom delodajalcev se je pridružil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je prepričan, da gre za »korak v napačno smer«. Poudaril je, da je sam »prenagljeni potezi« ostro nasprotoval in da je ministrica za delo »morda prepričala koalicijske partnerje in druge kolege v vladi«, njega pa »zagotovo ne«.
V strahu, da se teh devet evrov zaradi slabe vesti in občutkov krivde nad neslutenimi posledicami ne bo zataknilo v grlih »najmanj produktivnih«, pa kljub temu stroške zvišujočim zaposlenim, naj v njihovem imenu vendar navedemo nekaj olajševalnih okoliščin. Na primer, da bo minimalna plača tudi po zvišanju še vedno nižja od praga tveganja revščine, ki (za leto 2015!) znaša 617 evrov. Da se je minimalna plača v zadnjih treh letih, koliko traja gospodarska rast, zvišala samo za 1,6 evra, medtem ko so se čisti neto dobički gospodarskih družb v letu 2015 povišali za neverjetnih 80 odstotkov. Da je vlada s spremembo dohodninske lestvice zvišala plače le desetini najbolje plačanih, pri čemer bo denimo nekomu, ki je že doslej prejemal šestkratno povprečno plačo, prinesla na leto še dodatnih 2390 evrov. Ob tem, ko živi v revščini kar 287.000 oseb, od tega tudi 34.000 zaposlenih in 20.000 samozaposlenih, in da je lani s svojimi dohodki »težko ali zelo težko preživelo« skoraj 30 odstotkov Slovencev.
Glede na gospodarsko rast, dobre obete in optimistične napovedi zaposlovalcev je težko verjeti, da bi mizeren dvig minimalne plače resno ogrožal delovna mesta trgovk, čistilk, skladiščnikov, varnostnikov… in preostalih podplačanih delavcev, saj jih delodajalci ob takšnih plačah že zdaj težko dobijo. Tudi če bi bili strahovi delodajalcev upravičeni, je verjetno že skrajni čas, da Slovenija svojega razvojnega modela ne gradi več na nizkih plačah in stroškovni konkurenčnosti, ampak na inovacijah in tehnološkem razvoju. Svarilo delodajalcev, da bo dvig minimalne plače spodbudil robotizacijo v predelovalnih dejavnostih, je v tem primeru več kot smešno.
Dejstvo je tudi, da tuje naložbe bolj kot višina slovenskih plač odvračajo birokratske ovire, medtem ko je za plačno uravnilovko kriva prenizka višina preostalih plač, zlasti srednjega razreda. Dvig minimalne plače bi zato moral biti spodbuda sindikatom, da po dveh desetletjih nenehnega zmanjševanja delavskih pravic v podjetniških in panožnih kolektivnih pogodbah izpogajajo vsaj višje plače. Vlada pa bi glede na ugodne gospodarske kazalnike in nad pričakovanji znižan lanski proračunski primanjkljaj morala nadaljevati davčno razbremenitev dela. Če trenutno Slovenijo poganja predvsem izvoz, bi dvig plač povečal tudi potrošnjo, to pa je pogoj za bolj občutno gospodarsko rast.
