Sindikati zahtevajo, da se pri januarski redni uskladitvi minimalne plače ne upošteva samo inflacija, ampak vsi kazalniki, ki jih predvideva zakon o minimalni plači – torej tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Natančno višino predlaganega povečanja minimalne plače, ki od 1. januarja 2016 znaša 790,73 evra bruto oziroma 561 evrov neto, bodo sporočili danes.
Upoštevanje vseh naštetih elementov bi seveda pomenilo, da bi se minimalna plača zvišala za več kot 0,5 odstotka, kolikor so se lani po podatkih statističnega urada (SURS) dvignile cene življenjskih potrebščin. Gospodarska rast je namreč po zadnjih podatkih 2,7-odstotna, zaposlenost je višja za 2,3 odstotka, povprečna neto plača pa se je v prvih enajstih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povišala za 1,5 odstotka.
V ZL bi minimalno plačo zvišali na 700 evrov
Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pravi, da je zahteva za občutnejši dvig minimalne plače upravičena. »Pri gospodarski rasti in drugih spodbudnih gospodarskih kazalnikih ne bi smela participirati le podjetja z višjimi dobički, ampak tudi zaposleni, zlasti tisti z nizkimi plačami,« je prepričana Pojetova, ki ob tem opozarja, da minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plača za polni delovni čas.
Za še bistveno večje zvišanje minimalne plače pa se zavzemajo v Združeni levici (ZL), saj bodo na nujni seji odbora DZ za delo, ki je sklicana za konec tedna, predlagali, da se minimalna plača ob redni uskladitvi zviša na 855,2 evra bruto oziroma 646,53 evra neto, septembra pa z novelo zakona o minimalni plači na 700 evrov neto. »Humanitarni delavci poročajo, da je kar vsak peti prosilec za pomoč zaposlen, da torej dela, a od svojega dela ne more preživeti,« pravi vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec in opozarja, da se je minimalna plača v treh letih gospodarske rasti zvišala le za 1,6 evra, pri čemer je še vedno za več kot 50 evrov nižja od praga revščine, ki znaša 617 evrov.
V ZL so prepričani, da so sadovi gospodarske rasti razporejeni nepravično, dokaz za to pa med drugim vidijo tudi v mali davčni reformi, ki je z 80 milijonov evrov vrednim neposrednim znižanjem dohodnine nagradila le deset odstotkov najbolje plačanih v državi.Mesec je prepričan, da dvig minimalne plače ni samo socialno nujen, ampak tudi ekonomsko smiseln ukrep, ki bi prek povečanega povpraševanja prispeval k rasti BDP in prihodkov države.
Za delodajalce so predlogi nesprejemljivi
Na ministrstvu za delo, kjer so pristojni za določitev višine minimalne plače, pravijo, da dvig minimalne plače že preučujejo. Na njihovo odločitev pa poleg sindikatov nestrpno čakajo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer poudarjajo, da je kakršen koli dvig minimalne plače, razen uskladitve z inflacijo, povsem nesprejemljiv. »V zadnjih letih se minimalna plača kljub negativni inflaciji ni nižala, lani pa je bil neto izplen zaradi novele zakona o minimalni plači, ki je iz nje izvzela dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, celo nekoliko večji,« pojasnjuje Tatjana Čerin z GZS.
Delodajalci opozarjajo, da znaša minimalna plača v Sloveniji 50,8 odstotka povprečne plače, kar je deset odstotnih točk več kot leta 2008 in največ v vsej EU. Višje zvišanje minimalne plače bi po oceni Čerinove zato še povečalo plačno uravnilovko in oslabilo že tako šibko rast zaposlovanja, še zlasti v dejavnostih z največjim številom prejemnikov minimalne plače – v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, gostinstvu, trgovini, transportu, zasebnem varovanju...
Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je leta 2015 v Sloveniji prejemalo minimalno plačo 37.159 zaposlenih ali 6,2 odstotka vseh zaposlenih, od tega 8900 v javnem sektorju. Število prejemnikov je bilo sicer za dobro petino nižje kot leto prej, a še vedno skoraj dvakrat višje kot leta 2009.
Igor Dernovšek
