Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar včeraj ni skrivala zadovoljstva nad odločitvijo koalicije, da bodo poslanci vladnih strank podprli tako imenovani približevalni predlog MNZ, ki naj ga v parlamentarni obravnavi ne bi več pomembneje popravljali. Predlog naj bi bil nekakšen kompromis med novelo zakona o tujcih, ki jo je na predlog notranje ministrice potrdila vlada (pravni strokovnjaki, humanitarne organizacije in Svet Evrope pa so v njej prepoznali nedopustno ukinjanje človekovih pravic beguncev), in dopolnili, ki jih je ob pomoči pravnih strokovnjakov spisal predsednika državnega zbora Milan Brglez. A je »približevalni« predlog MNZ po prepričanju nevladnikov in naših sogovornikov iz pravniških vrst (skoraj) enako sporen kot prvotna različica.
Konceptualna zmeda
Po tako imenovanih Brglezovih dopolnilih bi bila prosilcem za azil vendarle omogočena individualna obravnava in bi torej imeli, če bi »pristojni organ« na meji njihovo prošnjo za mednarodno zaščito zavrnil, možnost pritožbe. Ministrica Györkös-Žnidarjeva pa takšni individualni obravnavi odločno nasprotuje. V približevalnem predlogu je predvidela, da bi policija na podlagi prošnje za azil tujca zgolj identificirala. Če bi ta k nam vstopil iz sosednje države članice EU, v kateri »ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom« in v kateri ni nevarnosti mučenja ali nečloveškega ravnanja, pa naj bi policija njegovo morebitno namero podati prošnjo za azil (to je predfaza dejanske prošnje) kar zavrgla. Ni sicer jasno, kako, saj gre v predfazi zgolj za informativni in ne upravni postopek.
Identifikacijo in zavrnjeno namero za podajo prošnje za azil pa je notranja ministrica na koalicijskem sestanku po naših informacijah predstavila kar kot individualni postopek, »ki še omogoča učinkovito izvajanje ukrepa«. Poslanci vladnih strank pa so ji očitno pritrdili.
Prav tako je MNZ zavrnil Brglezov predlog, da bi ukrepe za zapiranje meje uvedli šele, ko bi lahko ali so že nastale spremenjene razmere na področju migracij, ki pomenijo veliko in splošno nevarnost za obstoj države. Uveljavitev takšnega predloga bi pomenila uvedbo izrednega stanja, pravijo na MNZ.
V krogih blizu predsednika parlamenta se strinjajo, da so tudi Brglezovi amandmaji na robu ustavnosti in da bi si ta želel pravno čistejšo rešitev. A dodajajo, da sta tako predlog zakona o tujcih, ki ga je potrdila vlada, kot »približevalni predlog« MNZ evidentno protiustavna, da je predsednik parlamenta storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi novelo spravil v ustavne okvire, in da bi državni zbor, če bi sprejel Brglezova dopolnila, vendarle obdržal »človeški obraz«. »Koalicija bi s podporo Brglezovim amandmajem pokazala, da je sposobna narediti korak nazaj v normalnost in ne sledi slepo desnemu populizmu,« nam je dejal eden od podpornikov predloga predsednika parlamenta.
Danilo Türk: Individualna obravnava je obvezna
Čeprav je ministrica v približevalnem predlogu MNZ prepoznala elemente individualnega postopka, se v humanitarnih organizacijah z njo ne strinjajo. Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenija poudarja, da so spremembe kozmetične in ne naslavljajo temeljnih neusklajenosti z mednarodnimi obveznostmi Slovenije s področja človekovih pravic. Vse slovenske humanitarne in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z begunci, opozarjajo, da gre za očiten poskus odvzema pravic beguncem in prosilcem za azil, ki ga je treba zavrniti.
»Kompromisni predlog se še naprej spreneveda, da gre zgolj za 'omejevanje' pravic, čeprav je jasno, da gre za razveljavitev pravic določenim skupinam, ki bi sicer bile upravičene do zaščite ali vsaj obravnave prošnje,« pa opozarja predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti profesor Saša Zagorc. Zgolj identifikacija po njegovem prepričanju glede na sodno prakso evropskega sodišča za človekove pravice ni dovolj, ampak je potrebna vsaj hitra ocena individualnega položaja tujca. »Do zavrženja prošnje ne sme priti, če prosilec zatrjuje, da bi individualne – ne samo sistemske – okoliščine preprečevale vrnitev v sosednjo državo, kar izhaja iz sodne prakse ESČP,« pravi Zagorc.
Tudi nekdanji predsednik republike Danilo Türk je včeraj v pogovoru za Dnevnik opozoril, da brez individualne obravnave prosilcev za azil ne bo šlo. Meni pa, da bo treba prisluhniti tudi tistim, ki pri migracijah opozarjajo na »varnostni element«.
