Mnenj parlamentarne zakonodajnopravne službe, v katerih ta opozarja na pravne nepravilnosti, zlasti koalicijski poslanci pogosto niso veseli. Tokrat je situacija drugačna: poslanci vladnih strank SMC, SD in DeSUS z nestrpnostjo pričakujejo mnenje te službe o zakonu o tujcih. Na osnovi tega besedila naj bi namreč koalicija pripravila dopolnila, ki naj bi jih v petek obravnaval parlamentarni odbor za notranjo politiko. Z njimi naj bi skušali – še zlasti v luči zadnjih svaril iz Sveta Evrope – dokazati, da Slovenija spoštuje mednarodni pravni red in ustavo oziroma da so ji človekove pravice beguncev vendarle mar.
SDS bi zakon še zaostrila
»Vsebino zakona o tujcih preučujemo, čakamo pa tudi na mnenje zakonodajnopravne službe ter natančno sledimo vsem pripombam in komentarjem, ki prihajajo iz mednarodne javnosti,« je danes dejala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. In zagotovila, da »nikoli ne bomo sprejeli rešitev, ki bi šle mimo demokratičnih standardov in norm sveta ter tudi naše države«.
»Državni zbor se zaveda svoje odgovornosti, da zagotovi, da je vsa zakonodaja, ki jo sprejme, strogo skladna z ustavnimi določbami in mednarodnimi obveznostmi Slovenije,« je danes v pismu komisarju za človekove pravice Sveta Evrope Nilsu Muižnieksu sporočil tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez. »Zato je nujno poudariti, da so spremembe zakona o tujcih, ki jih je predlagala vlada, šele v zgodnjih fazah zakonodajnega postopka in so še vedno odprte za morebitne potrebne spremembe.«
Tudi Socialni demokrati čakajo na mnenje zakonodajnopravne službe. »Vsekakor bomo naredili vse, da bo zakon skladen z ustavo in mednarodnimi konvencijami,« je danesj zagotovila poslanka Bojana Muršič, ki vsebine zakona, kakršna je sedaj, ne bi mogla podpreti.
Bi jo pa, če bi jo še nekoliko zaostrili, lahko podprli v Janševi SDS. Slovenski demokrati se namreč zavzemajo, da bi ukrepe o zaprtju meje sprejela kar vlada, določilo v zakonu o tujcih, da bi jih sprejel državni zbor z dvotretjinsko večino, pa razumejo kot past. »Dvotretjinska večina v državnem zboru je lahko vprašljiva in jo leva ali desna vlada težko doseže, zato bomo vložili amandma,« je napovedal bivši notranji minister Vinko Gorenak.
UNHCR: Ne na račun beguncev!
Danes je po več mesecih skrivanja zakonskega predloga o zakonu o tujcih potekala prva javna razprava o njem. Organiziralo pa je ni ministrstvo za notranje zadeve oziroma vlada, kot je običajno ob sprejemanju tako pomembne zakonodaje, temveč nevladne organizacije, zbrane okoli Pravnoinformacijskega centra (PIC), ki zastopa pravice prosilcev za azil. »Svoje komentarje (predloga zakona o tujcih, op. p.) smo poslali vladi,« je povedal vodja pisarne urada Združenih narodov za begunce (UNHCR) v Sloveniji William Ejalu. »A rad bi izpostavil notranjo ministrico (Vesno Györkös Žnidar, op. p.), ki je ost poskusa, da bi demonizirali zaščito beguncev v Sloveniji,« je dejal. UNHCR državi priznava pravico, da zagotavlja varnost, a tega ne more početi na račun begunske konvencije, je opozoril. Dodal je še, da je UNHCR pripravljen Sloveniji pomagati okrepiti azilni sistem. »A kaj, ko nam Slovenija sploh ne razkrije, kakšne so njene zmogljivosti,« je bil ogorčen.
Vlada ob predlogu zakona o tujcih, v katerem je navedeno, da bi se meje zaprle, če bi bi bile azilne zmogljivosti presežene, namreč ni navedla meril za to. Iz posameznih izjav vodilnih politikov je mogoče sklepati, da je zgornja meja, kot si jo zamišlja ministrstvo za notranje zadeve, komaj okrog devetsto oseb, je opozorila direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon. Profesorica in predstojnica katedre za mednarodno pravo pravne fakultete v Ljubljani Vasilka Sancin pa je ob vprašanju, kdaj je država do te mere preobremenjena, da bi upravičeno prenehala obravnavati prosilce za azil, pojasnila, da tedaj, ko bi nastopile izredne razmere. Priporočila je, da bi Slovenija namesto zakona o tujcih sprejela postopkovni zakon o izrednih razmerah, ki bi ga lahko uporabila, če bi bila resnično preobremenjena. Docentka za mednarodno pravo in višja svetovalka na Inštitutu za varnostno in razvojno politiko v Stockholmu Dominka Švarc je opozorila, da pri kršenju človekovih pravic ne gre le za njih. »Danes so tarča tujci, jutri smo lahko mi,« je dejala. Stališče vlade je po njenem mnenju »arogantno, nenačelno, demagoško in izjemno nevarno«.
Na drugi posvet, ki je potekal za zaprtimi vrati, pa je pravne strokovnjake povabil predsednik parlamenta Brglez. Navzoči so si bili po naših informacijah precej enotni, da bi bila najboljša rešitev, da bi država pri omejevanju pravice beguncev prositi za azil izhajala iz izrednega stanja, kot ga opredeljuje ustava. V tem primeru novele zakona sploh ne bi potrebovali. Ker pa verjetno to za predlagatelje ne bo sprejemljivo, bi bilo treba v zakonu o tujcih vendarle predvideti individualno obravnavo prosilcev za azil na meji, so menili. Ob tem pa se postavlja vprašanje, zakaj bi zakon o tujcih potem sploh spreminjali, saj je bilo prav hitro obravnavanje prosilcev za azil na obmejnem območju pred letom dni dodano že v zakon o mednarodni zaščiti.
