Procedura sprejemanja spremembe zakona o tujcih, s katero bi Slovenija zaprla mejo pred begunci, se je močno zapletla. Ker je predlog vlade v nasprotju z ustavo, evropskim pravom in mednarodnimi konvencijami, je predsednik državnega zbora Milan Brglez v torek sklical posvet s pravnimi strokovnjaki in pripravil nov predlog. Namesto popolnega zavračanja vstopa, tudi če bi tujci zaprosili za azil (z nekaterimi humanitarnimi izjemami), Brglez predlaga uvedbo hitrih postopkov na meji »pred pristojnim organom«. S tem naj bi odpravili možnost, da bi prosilce za azil brez individualne obravnave kolektivno deportirala kar obmejna policija.
»Kvazi izredne razmere«
Poleg tega Brglezov predlog predvideva, da bi se ukrepi za zapiranje meje uvedli šele, ko »bi lahko ali so že nastale spremenjene razmere na področju migracij, ki pomenijo veliko in splošno nevarnost, zaradi katere je ogroženo organizirano življenje skupnosti v državi«. Po prvotnem predlogu vlade pa bi se meja zaprla že, ko bi zaradi migracij lahko nastale razmere (torej tudi če še ne bi), ko bi bila »resno ogrožena javni red ali notranja varnost« države. Pravni strokovnjaki in nasprotniki predloga opozarjajo, da ni jasno, kdaj takšne »kvazi izredne razmere« sploh nastanejo (ustava jih ne opredeljuje), in da to ne more biti merilo za odpoved ustavnim načelom ter mednarodnim konvencijam, ki ščitijo pravice beguncev in človekove pravice.
Po naših informacijah je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, ki je predlagateljica spremembe zakona, predvčerajšnjim na večernem sestanku koalicije dejala, da se ji zdijo amandmaji na prvi pogled nesprejemljivi, a da jih morajo na ministrstvu še preučiti. Poznavalci dogajanja pravijo, da med ministrico in predsednikom parlamenta zaradi nestrinjanja padajo težke besede. Za včeraj napovedano sejo parlamentarnega odbora za notranje zadeve so čez noč odpovedali in jo prestavili na torek. Nekateri poslanci iz koalicijskih strank menijo, da si ministrica samo kupuje čas, in pričakujejo, da jih bo v prihodnjih dneh prepričevala, naj njen predlog vendarle podprejo. Predlagatelji zakona – med njimi tudi premier Miro Cerar – se pri tem sklicujejo na »varnost«, ki da jo je treba z zakonom zagotoviti. Ministričino in premierjevo potiskanje zakona v državnozborsko proceduro se je začelo po božičnem terorističnem napadu v Berlinu in kot kaže, so bili vse do opozoril pravnih avtoritet in pomembnih mednarodnih ustanov (Svet Evrope, UNHCR, Unicef), da se bo s tako restriktivnim zakonom Slovenija osramotila, politiki koalicije pripravljeni tudi na kršenje človekovih pravic.
Seja odbora za notranje zadeve je prestavljena na torek po koncu seje državnega zbora, kar pomeni, da bo trajala pozno v noč in se bo s tem ponovno ustvarjalo videz nekakšnih izrednih razmer. Zakonodajna procedura poteka po nujnem postopku, poslanci pa naj bi o zakonu odločali že v četrtek.
Krivic: Kompromisno kršenje ustave?!
Po dostopnih informacijah pa naj bi do torkove seje odbora našli kompromisno rešitev med Brglezovimi stališči in stališči ministrice Györkös Žnidarjeve. »Kompromis med zelo očitnim in slabo prikritim kršenjem ustave? Sijajno!« se je na te napovedi ogorčeno odzval nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. »Kljub sprejetim amandmajem (Brglezovim amandmajem, op. p.) bi bil zakon še vedno protiustaven,« je prepričana tudi poznavalka azilnega prava Neža Kogovšek, direktorica Mirovnega inštituta. »Ne omogoča obravnave po načelih evropskega pravnega reda in razveljavlja določene pravice, ki jih je mogoče razveljaviti samo, če razglasimo izredne razmere.« Več pravnikov, med njimi predstojnica mednarodnopravne katedre na ljubljanski pravni fakulteti profesorica Vasilka Sancin ter nekdanji ustavni sodnik in profesor Ciril Ribičič, meni, da bi bilo namesto zakona z določili o »kvazi izrednih razmerah« bolje sprejeti zakon, ki bi opredeljeval možnosti za razglasitev izrednih razmer.
Govorjenju o ustavno določenih izrednih razmerah pa se vodilna politika v zvezi z migracijami izogiba. Kljub največji globalni begunski krizi po drugi svetovni vojni želi ohraniti administrativni status quo, v katerem obravnava maloštevilnih prošenj za azil poteka izjemno počasi. Vlada ne želi vlagati v azilni sistem in ne v nastanitvene zmogljivosti za vsaj nekaj tisoč prosilcev za azil. V devetdesetih letih je bilo v Sloveniji 70.000 beguncev. V okoliških državah je danes več deset ali sto tisoč prosilcev za azil, pri nas pa trenutno manj kot tristo.
Status quo pa skuša država ohraniti s pomočjo strašenja ljudi s prebežniki kot nevarnostjo (ustvarjanjem občutka izrednih razmer), kar je paradoksalno, opozarja predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti profesor Saša Zagorc. Po njegovem mnenju je situacija z zakonom o tujcih zgrešena. Upa, da bodo politiki to pravočasno sprevideli in zakon ne bo sprejet.
