Levi socialist Benoît Hamon, zagovornik univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v višini 750 evrov na mesec, je s 36 odstotki nekoliko presenetljivo zmagal v prvem krogu volitev predsedniškega kandidata socialistov in njihovih zaveznikov. Ker ga je po svojem porazu podprl tudi tretjeuvrščeni Arnaud Montebourg, ki je dobil 17 odstotkov glasov, se Hamonu v drugem krogu 29. januarja obeta zmaga proti drugouvrščenemu Manuelu Vallsu, ki je dobil 31 odstotkov glasov.
Samo 1,5 milijona volilcev
Desni socialist Valls, ki je do decembra kot premier vodil vlado, je že v govoru po prvih rezultatih sprožil pravo ofenzivo, saj je poudaril, da je Hamonov program »povsem nerealen« in da bi z njim socialisti zagotovo doživeli hud poraz na spomladanskih predsedniških volitvah. A tudi 54-letnemu Vallsu, podobno kot 49-letnemu Hamonu, ankete ne kažejo, da bi na predsedniških volitvah lahko dobil več kot 10 odstotkov glasov. Druga dva kandidata na levici, ki se kljub vsem pozivom nista udeležila primarnih volitev, ampak bosta šla neposredno na predsedniške, socialdemokratsko usmerjeni Emmanuel Macron in radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, naj bi dobila 20 oziroma 15 odstotkov. Vallsov poraz prihodnjo nedeljo bi še dodatno okrepil 38-letnega Macrona, saj na sredini ne bi imel več konkurenta.
Macrona tako razglašajo za resničnega zmagovalca prvega kroga volitev socialistov, čeprav sploh ni kandidiral. Eden od razlogov je tudi v tem, da se je volitev udeležilo samo okoli 1,5 milijona Francozov, kar je trikrat manj kot na novembrskih volitvah za predsedniškega kandidata desnice. Torej kandidat socialistov ne bo imel prave legitimnosti in marsikateri njihov volilec bo na predsedniških volitvah raje glasoval za Macrona z argumentom, da ta edini lahko prepreči drugi krog med desničarjem Françoisom Fillonom in populistko Marine Le Pen. Številni socialistični poslanci že zdaj razmišljajo, da bi se povezali z Macronom in si poskušali na njegovi listi zagotoviti izvolitev na junijskih parlamentarnih volitvah, ki bodo sledile predsedniškim.
Univerzalni dohodek zanima mlade
Macron pa tudi Mélenchon bi gotovo poskušala dobro izkoristiti razpad Socialistične stranke, ki zdaj preti, saj imata Valls in Hamon povsem nasprotna stališča o skoraj vseh vprašanjih: o lanskem Vallsovem zakonu o delu, o odnosu do muslimanov in migrantov, do marihuane in evtanazije...
Hamon je bil v letih 2012–2014 minister za socialne zadeve, nato še nekaj mesecev šolski minister v Vallsovi vladi, a je potem skupaj z ministrom za gospodarstvo Montebourgom odstopil in postal velik nasprotnik Vallsove socialistične vlade, ki naj bi preveč zavila na desno. Doslej je bil s svojimi radikalnimi stališči (UTD, humanitarna viza za begunce, 32-urni delovni teden, legalizacija marihuane in evtanazije…) nekoliko bolj na obrobju Socialistične stranke, zdaj pa je v njej dobil osrednjo vlogo, morda tudi nalogo, da jo prenovi.
Svoj uspeh pripisuje predvsem UTD, s katerim mu je, kot sam pravi, »uspelo mobilizirati veliko mladih volilcev«, ki vedo, da bo zaradi tehnološkega napredka zaposlitev vse manj. Vseh drugih šest kandidatov primarnih volitev, vključno z Montebourgom in Vallsom, ga je zaradi UTD močno napadalo, tako zaradi podcenjevanja pomena dela kot zaradi vprašanja, kje vzeti 300 ali 400 milijard evrov na leto.
V teh dneh, ko veliko mest pokriva škodljivi smog, je Hamonu gotovo veliko glasov prinesla tudi skrb za okolje. »Nikoli ne morem biti socialist, če ne bom ekolog,« je večkrat poudaril. Med drugim zahteva prepoved dizla do leta 2025, hitrejši razvoj obnovljivih virov energije in večjo ekološko obdavčitev.
