Sicer zmagovalec teh primarnih volitev najbrž nima veliko možnosti na predsedniških volitvah. Po zadnji anketi bi v aprilskem prvem krogu Hamon in Montebourg dobila po 7 odstotkov, Valls pa 10 odstotkov glasov.
Volilna udeležba, ki je zelo pomembna, je bila z 1,8 milijonom nekako v skladu s pričakovanji. A to je precej manj kot leta 2011, ko se je volitev socialističnega predsedniškega kandidata udeležilo 2,6 milijona volivcev, in pa skoraj dvainpolkrat manj kot na novembrskih primarnih volitvah desnice, ko so volivci bolj ali manj glasovali s prepričanjem, da volijo bodočega predsednika države.
Vsekakor volilna udeležba ni tako zelo velika, da bi dala večjo legitimiteto zmagovalcu drugega kroga 29. januarja. Mnogi socialisti so se pravzaprav bali, da bo veliko manjša, kar bi znatno povečala možnosti za razpad Socialistične stranke ob zelo močnima predsedniškima kandidatoma na levici, Emmanuelom Macronom in Jean-Lucom Melenchonom, ki ne nastopata na teh primarnih volitvah.. Socialdemokratsko usmerjeni Macron bi po zadnji anketi v aprilskem prvem krogu predsedniških volitev prejel 21 odstotkov, radikalni levičar Melenchon pa 15 odstotkov.
Na volitvah so mediji opazili nekatere pomanjkljivosti, na primer dva novinarja sta lahko volila na dveh različnih voliščih, torej vsak zaporedoma na dveh voliščih. Najbrž pa ni bilo tako sramotnega goljufanja, kot se je zgodilo leta 2008 ob volitvah novega generalnega sekretarja socialistov, ko so marsikje v volilnem odboru volišča sedeli samo ljudje ene od obeh kandidatk. Podobno je bilo na volitvah predsednika desničarske stranke UMP leta 2012.
Predsednik François Hollande - ki se je šele decembra odločil, da ne bo znova kandidiral za predsednika – je volitve pričakal na obisku v Čilu. Sicer že prej ni kazal zanimanja za te primarne volitve, ki so jih sprva nameravali pripraviti prav za njega. Tako tudi ni podprl nobenega od kandidatov.
