Salendrova ni tako romantično-boemska kot paralelna Križevniška ulica. Niti ni tako svetovljansko razkošna kot na drugi strani vzporedni Novi trg. Salendrova je njuna srednja malo pozabljena sestra, ki pa se lahko pohvali z razgibano zgodovino.
Namreč Breg je bil v srednjem veku pa tudi kasneje pomembno pristanišče. Salendrova ulica pa je bila najkrajša pot, ki je pristanišče povezovala v smeri proti sedanji Tržaški cesti. Od tod izhaja tudi prva domneva o poimenovanju ulice. Teorij o tem, od kod izhaja njeno ime, je namreč več. Kakorkoli: današnje ime naj bi izhajalo iz Zuländergasse, kar se nanaša na to, da je bilo na Bregu pristanišče, pristaniške delavce, ki so imeli opravka s splavljenjem lesa po reki, pa so imenovali zuelenderji. Ti so tudi varovali mestna vodna vrata, ko so bila nedaleč stran. Toda poimenovanje Zuländergasse, kot navaja Vlado Valenčič v Zgodovini ljubljanskih uličnih imen, ni bilo nikoli zapisano, tako da je ta teorija še nepotrjena.
Ulica z županovo krčmo
Je pa o Salendrovi ulici je pisal že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, a jo je imenoval Sollingiterjeva ulica. Prav zaradi tega je nekaj dvomov o tem, od kod prihaja poimenovanje. Namreč, če izhaja iz imena Sallitinger oz. Sollitinger, potem se to navezuje na ljubljanskega župana v letih 1601–1602. Ta se je imenoval Adrian Sallitinger in tako se je ulica imenovala Sallitingergasse. Njegova rodbina je imela na ulici že v 16. stoletju hišo, kjer je tudi živel in v njej imel krčmo. Tedaj so ulico imenovali Gasse beim Sallitinger, Pot pri Sallintingerjih. Še leta 1754 se v popisu prebivalstva navaja tako ime. Kasneje v 18. stoletju jo imenujejo tudi Erlanderjeva ulica, a tudi že Salendergasse, Salenderjeva ulica. In prav zaradi tega je mogoče sklepati, da njeno poimenovanje ni vezano na davno pozabljenega ljubljanskega župana, ampak na neko drugo zanimivo podrobnost življenja v Ljubljani. In to je tretja teorija o nastanku imena ulice. V času Marije Terezije so v mesto poklicali nizozemske strokovnjake za izsuševanje močvirja in ti so prišli iz pokrajine Zeeland oziroma Seelander, živeli pa so prav na današnji Salendrovi. Tako da je povsem mogoče, da se današnje poimenovanje ulice nanaša prav na Nizozemce.
Ne glede na izvor poimenovanja so jo leta 1876 tudi uradno imenovali Salendrova ulica in od tedaj se ni veliko spremenila. Med potresom se je porušila vogalna stavba med Salendrovo in Turjaško ulico, prav tam, kjer sedaj stoji Neptunov vodnjak pred novo stavbo ZRC SAZU. Vodnjak je bil narejen v času obiska cesarja Leopolda I. v Ljubljani leta 1660, na današnje mesto pa so ga postavili leta 1991. Nasproti vodnjaka je razkošno severno pročelje Turjaške palače, v kateri domuje Mestni muzej. Na hišni številki 6 stoji Steinbergova hiša, v svoji zasnovi iz 16. stoletja, v današnji podobi pa zgrajena okoli leta 1750 in poimenovana po Antonu pl. Steinbergu, rudarskem inženirju iz Idrije in raziskovalcu Cerkniškega jezera. Ulico zaključuje vogalna stavba z naslovom Breg 10, ki je zamenjala mnogo znamenitih lastnikov, recimo baronov Codelli in Ivana Tavčarja, in je tako velika, da njeno pročelje zaseda skoraj tretjino ulice.
Ne glede na znamenite hiše na ulici pa Salendrova, na delu katere je še vedno dovoljeno parkiranje, nima blišča in slikovitosti sosednjih ulic in je še vedno bolj ali manj le povezovalna ulica med reko in Gradiščem.
