Po številnih opozorilih domačih in tujih pravnih strokovnjakov, humanitarnih organizacij in Sveta Evrope je včeraj zakon o tujcih raztrgala še parlamentarna zakonodajnopravna služba. Predlagana ureditev ne upošteva ustavnih in mednarodnopravnih rešitev, je mogoče razbrati iz njenega mnenja: »Ustava dopušča začasno razveljavitev in omejitev ustavnih pravic le v vojnem in izrednem stanju ter državo pri tem tudi omejuje. Pomemben vidik te omejitve je zahteva, da je takšna razveljavitev ali omejitev dopustna le izjemoma, začasno, ob jasno opredeljenih in razglašenih okoliščinah, v strogo omejenem obsegu in nikoli kot pravilo.« Ob tem je zakonodajnopravna služba izpostavila mednarodne konvencije in pogodbe, po katerih je priznana pravica do azila.
»Načelo nevračanja zagotavlja prosilcem za mednarodno zaščito pravico do vstopa in bivanja v državi, kjer zaprosijo za mednarodno zaščito, in pravico do poštenega in učinkovitega postopka o njihovi prošnji,« poudarja zakonodajnopravna služba.
S predlaganim zakonom bi namreč mejo zaprli tudi za tujce, ki bi izrazili namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Parlamentarna zakonodajnopravna služba tudi opozarja, da ni pomembno zgolj, ali je država, v katero bi Slovenija tujce vračala, varna, temveč tudi, ali bi jih lahko iz te države vračali naprej v države, ki niso varne.
Arbitražno razsodbo je treba spoštovati, pravic beguncev ne
Kako odgovarja na opozorila o številnih kršitvah, ki jih je izrazila parlamentarna zakonodajnopravna služba, je na včerajšnjem internem posvetu SMC predlagateljico novele zakona, ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, povprašal predsednik državnega zbora Milan Brglez. Ta je po naših informacijah odgovorila, da mnenja sploh ne pozna, pa da vladna služba za zakonodajo na zadnji predlog zakona o tujcih ni imela pripomb… Predlog je v skladu z ustavo in z mednarodnim pravnim redom, je vztrajala Györkös-Žnidarjeva.
Kot pravijo naši viri, sta omenjena na sestanku »kaj hitro snela rokavice« in je bilo mogoče slišati marsikatero ostro besedo. Navzoči predstavniki SMC pa naj bi se razdelili približno na polovico. Del naj bi jih podpiral Brgleza, ki vztraja, da mora biti zakon o tujcih znotraj slovenske ustavne ureditve in mednarodnega pravnega reda. Ne nazadnje: kako bo Slovenija od Hrvaške zahtevala, da spoštuje odločitev arbitražnega sodišča, če bo sama kršila mednarodne sporazume? Del predstavnikov SMC pa dopušča, da bi Slovenija pri reševanju begunske problematike »hodila po robu«.
Odločitev v rokah koalicije
Največja vladna stranka se torej ni poenotila o tem, ali bo na petkovem odboru za notranje zadeve vložila amandmaje, ki bi pomembno spremenili zakon o tujcih; odločitev, kaj z zakonom, naj bi danes dorekla koalicija. Po naših informacijah ima sicer Brglez amandmaje že nekaj časa pripravljene, v torek pa jih je uskladil še s pravnimi strokovnjaki, ki jih je povabil na posvet. Po teh dopolnilih bi se ukrepi za zaprtje meje lahko sprožili, ko bi nastopila »velika in splošna nevarnost, zaradi katere je ogroženo organizirano življenje skupnosti v državi«.
Gre za dikcijo, ki opredeljuje manj hude razmere, kot je v ustavi določeno izredno stanje, vendarle pa hujše razmere, kot jih predvideva predlog zakona. Ta določa, da bi državni zbor lahko odločitev za zaprtje meje sprejel že, če bi notranje ministrstvo ocenilo, da bi zaradi migracij lahko nastale razmere, ko bi bila resno ogrožena javni red ali notranja varnost naše države. Dikcijo, ki je predlagana v amandmaju, v sodbah uporablja evropsko sodišče za človekove pravice.
Ne glede na omenjeno omejitev vstopa pa bi morali biti – tako pravijo predvideni amandmaji – prosilci individualno obravnavani. Kar pomeni, da bi imeli možnost vlaganja prošenj za azil, v primeru zavrnitve pa možnost pritožbe. Vse obmejne postopke naj bi opravljal »pristojni organ«. To bi lahko bila posebna služba ali pa za to posebej usposobljeni policisti.
