Ameriška vesoljska agencija Nasa in ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) sta zdaj potrdili, kar sta že dolgo napovedovali: leto 2016 je bilo najtoplejše v več kot stoletni zgodovini globalnih meritev. Ozračje je bilo v povprečju ogreto na skoraj 15 stopinj Celzija (natančneje 14,8 stopinje Celzija), kar je malone stopinjo več od dolgoletnega povprečja (13,9 stopinje Celzija).
Globalne temperature tako že tretje leto zapored podirajo rekorde. »Po vsem svetu podnebne spremembe že destabilizirajo proizvodnjo hrane, povzročajo pomanjkanje vode in vse večjo nestabilnost med najranljivejšimi skupnostmi. Narava nam sporoča, da je čas za alarm,« so se odzvali v mednarodni nevladni organizaciji za zaščito narave WWF.
Kriv je Tihi ocean
Rekordno toplo je bilo tako na površini morij in oceanov (0,75 stopinje Celzija topleje od dolgoletnega povprečja) kot na kopnem (1,43 stopinje Celzija topleje). Najtoplejše leto doslej so preživljali v Severni Ameriki, Južna Amerika in Afrika sta imeli drugo najtoplejše leto v zgodovini merjenj, Azija in Evropa tretje, Avstralija pa četrto. Povprečni obseg arktičnega ledu je komaj presegel 10 milijonov kvadratnih kilometrov in je bil najmanjši od začetka opazovanj leta 1979. Obseg Antarktike je bil z dobrimi 11 milijoni kvadratnih kilometrov ledu drugi najmanjši v zgodovini opazovanj.
Prevladujoč vpliv na planetarno ozračje so imeli oceani in njihove temperature oziroma tako imenovani pojav El Niño, s katerim vremenoslovci označujejo precejšnjo otoplitev morske vode Tihega oceana ob ekvadorski in perujski obali. Ta pojav je dvigoval globalne temperature v prvih osmih mesecih leta in jih – z izjemo maja – uvrstil med dvanajst najtoplejših mesecev v 137-letni zgodovini merjenj. Šele proti koncu leta je pojav začela nadomeščati šibka La Niña, ki prinaša padec temperature morja v vzhodnem Tihem oceanu in hladnejše ozračje.
Konec rekordov?
Lansko leto je bilo že štirideseto po vrsti, ki je bilo toplejše od povprečja dvajsetega stoletja. Vseh 16 let 21. stoletja se uvršča med 17 najtoplejših let v zgodovini merjenj. Vseh pet najtoplejših let smo doživeli po letu 2010. »Rekordov ne pričakujemo vsako leto, toda dolgoročni trend segrevanja ozračja je nedvoumen,« je poudaril direktor Goddardovega vesoljskega centra pri Nasi Gavin Schmidt. Vsako dekado globalne temperature zrastejo za 0,07 stopinje Celzija od leta 1880 dalje in za 0,17 stopinje od leta 1970 dalje.
Za Slovenijo velja, da se segreva še hitreje od globalnega povprečja. Temperature se po podatkih Agencije RS za okolje vsako desetletje v povprečju dvignejo za 0,33 stopinje Celzija, padavine upadejo za 2 odstotka, snežna odeja pa je vsako desetletje 15 odstotkov tanjša. Cilj pariškega podnebnega dogovora je globalno segrevanje ozračja ohraniti pod dvema stopinjama Celzija oziroma še bolje pod 1,5 stopinje. Tej meji smo že nevarno blizu.
