Če ne bomo živeli drugače, bomo izumrli

Nova doba že z imenom

Glavni razlog za zmanjševanje živalskih in rastlinskih populacij je človek. Ta si jemlje njihov življenjski prostor in ga preureja izključno po lastnih merilih. Ob tem planet na veliko onesnažuje. Marsikatero populacijo je zdesetkal neposredno, s prekomernim lovom, ali posredno prek prevelikega izkoriščanja voda, gozdov, kmetijskih površin Tudi tujerodne invazivne vrste in bolezni ter podnebne spremembe, ki po analizah mednarodne nevladne organizacije močno ogrožajo biotsko raznovrstnost, so po prevladujočem mnenju človeško maslo.

Planetu grozi nova doba šestega množičnega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst, ki je zaradi prevladujočega človeškega vpliva že dobila ime antropocen, svarijo v WWF. A če izginejo vrste, bo po besedah Lambertinija izginilo tudi naše okolje, kot ga poznamo, in z njim čist zrak, voda, hrana in ugodne podnebne razmere. »Imamo vsa potrebna orodja za reševanje tega vprašanja, ki jih moramo začeti uporabljati takoj, če želimo ohraniti živ planet za naše osebno preživetje in blaginjo,« pravi Lambertini. Čas še imamo, saj še vedno govorimo predvsem o krčenju vrst in ne njihovem izumiranju, se mu pridružuje regijski direktor WWF Adria Martin Šolar.

70 odstotkov vode za kmetijstvo

Ključno rešitev avtorji poročila vidijo v reformi človeške proizvodnje hrane in energije. Kmetijstvo trenutno zavzema približno tretjino celotne zemljine površine in je po njihovih ugotovitvah odgovorno za skoraj 70 odstotkov vse porabe vode, hkrati pa s prevladujočo ekstenzivno proizvodnjo monokultur predstavlja gonilo prekomerne porabe fosforja in dušika, podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti. Kurjenje fosilnih goriv je medtem sploh poglavitna človeška dejavnost, ki poganja podnebne spremembe, so opozorili okoljevarstveniki.

Ti dve dejavnosti je treba po njihovih priporočilih zato preoblikovati tako, da bosta čim manj škodovali naravnemu okolju in ga načenjali, se pravi namesto fosilnih goriv na primer uporabljati obnovljive vire energije. Njuna proizvodnja mora postati učinkovitejša (recimo manj zavržene hrane v dobavni verigi), avtorji poročila pa so se zavzeli tudi za pametnejšo potrošnjo. K tej med drugim pripomore že sprotno ugašanje luči po hiši.

Z bruseljskimi pritiski do slovenske strategije

Ker podnebnih sprememb vsem ukrepom navkljub ni več mogoče ustaviti, pa je po večletnem molku ministrstvo za okolje in prostor včeraj predstavilo predlog nacionalnega strateškega okvirja za prilagajanje Slovenije podnebnim spremembam. V nasprotju s propadlim sprejemanjem podnebne strategije pred štirimi leti bi moralo potrjevanje tega dokumenta miniti brez zapletov, saj ne vključuje nobenih konkretnih omejitev ali ukrepov, zaradi katerih bi si vladni resorji skočili v lase.

Konkretne zaveze in ukrepe bodo vključili v poseben akcijski načrt, ki bo sledil, strategija pa se osredotoča na pet principov, po katerih bi se bilo treba podnebnih sprememb lotiti: z vključevanjem njihovih vplivov v politike vseh vladnih resorjev, z zadostnim financiranjem ukrepov, s širšim medsektorskim in čezmejnim sodelovanjem, z raziskavami in prenosom znanja ter z izobraževanjem, usposabljanjem, ozaveščanjem in komuniciranjem z javnostjo. Prav tako predlog predvideva vzpostavitev kazalnika ranljivosti države oziroma posameznih območij, s katerim bodo preverjali uspešnost strategije in napredek pri zmanjševanju ranljivosti.

Osnutek bo v javni obravnavi do 21. novembra, sprejet pa bo najpozneje do konca leta, saj sicer naša država ne bo mogla priti do evropskega denarja. Strategijo prilagajanja namreč od nas zahteva Evropska unija.