Norost ali dobro premišljena strategija? Tako bi se lahko vprašali ob zneskih, ki jih v zadnjem času v produkcijo serij vlaga Netflix. Samo Krona (The Crown), ki spremlja življenje kraljice Elizabete II. od njenega 25. leta dalje, je denimo stala od 130 do 150 milijonov dolarjev, s čimer je dobila status najdražje serije vseh časov, za nameček pa zdaj še zlati globus za najboljšo dramsko serijo. Globus seveda ni prišel samo zaradi bogate produkcije, ampak predvsem zaradi scenarista Petra Morgana, ki je napisal že z oskarjem nagrajeni film Kraljica, v katerem je igrala Helen Mirren, in zaradi režiserja Billyja Elliota Stephena Daldryja in igralcev Claire Foy, Matta Smitha in Johna Lithgowa, so pa milijoni zagotovo vsaj malo pripomogli k nagradi. Če ne bi bilo takšnega proračuna, bi 7000 kostumov vključno s poročno obleko kraljice Elizabete II., vredno 35.000 dolarjev, in replika Buckinghamske palače ostali le mokre sanje Morgana in Daldryja, tako pa sta z denarjem lahko praktično razmetavala.

Želijo si tisoč ur lastnega programa

Podobno od začetka minulega leta, ko je šef Netflixa Ted Sarandos napovedal, da bodo v svoje vsebine v letu 2016 vložili šest milijard dolarjev, nekateri gledajo tudi na Netflix. Številke so skoraj nepredstavljive. Vse te milijarde so pri največjem spletnem ponudniku videa na zahtevo na svetu namenili za produkcijo okoli 600 ur programa oziroma 126 izvirnih serij in filmov ter za nakup pravic za predvajanje filmov in serij drugih televizij in filmskih studiev, cilj pa je povečanje števila naročnikov. Trenutno jih ima Netflix že več kot 86 milijonov, si je pa po drugi strani po nekaterih ocenah nabral tudi tri milijarde dolarjev dolgov, ki Sarandosa očitno ne skrbijo pretirano. Za letos naj bi bil proračun za snemanje originalnih Netflixovih serij in filmov še milijardo višji, želja pa je, da v tem letu ustvarijo za tisoč ur lastnega programa, tako da bi polovico kataloga predstavljale samo izvirne Netflixove vsebine.

Nove države, nove serije, nov način gledanja

O tem, da Netflix raste tako po lastnem katalogu kot po številu naročnikov, ni nobenega dvoma, njegova globalna ekspanzija se je po prvi širitvi zunaj Severne Amerike leta 2011 začela lani, ko je poleg sto drugih držav postal dostopen tudi v Sloveniji. Zdaj Sarandosa čakata še boj z Indonezijo, kjer je naletel na prepoved predvajanja, ker noče cenzurirati svojih vsebin, ter prodor na za tujce dokaj zaprt kitajski trg, poleg Azije pa se ni zares prebil niti v Afriki. Prostora za nove gledalce je tako še več kot dovolj, katalog serij in filmov v produkciji Netflixa pa se prav tako vztrajno povečuje.

Če ste naročeni na Netflix, potem veste, da je njihovi lastni produkciji zaradi novih in novih serij že težko slediti, še težje si je vse ogledati. Enako težko je verjeti, da se je vse skupaj začelo šele pred štirimi leti, ko je Netflix gledalcem serviral svojo prvo serijo. Remake britanske serije Hiša iz kart, v kateri igrata Kevin Spacey in Robin Wright, je bil tveganje ne samo zato, ker je bila serija draga (stala je sto milijonov dolarjev), ampak tudi zato, ker je Netflix začel uvajati popolnoma drugačen način gledanja serije, v kosu, ne pa po delih. A se je izplačalo. Serija, ki še vedno traja, je pobirala nagrade in privabljala nove naročnike, Netflix pa je začel dobivati sloves producenta odličnih serij.

Netflix, več kot Hollywood

Letos je bila poleg Krone največji hit serija Stranger Things z Winono Ryder, svoj zmagoviti pohod pa je od lani nadaljeval tudi Narcos, prva Netflixova špansko-ameriško govoreča serija. Glavna zvezda serije, brazilski igralec Wagner Maura, ki se je za vlogo kolumbijskega narkokralja Pabla Escobarja naučil španščine, je bil magnet za Latinsko Ameriko, sploh Brazilijo, privabil pa je tudi gledalce iz drugih držav sveta. In to je natančno to, kar si želi Netflix, ki bi rad postal najpopularnejša televizija na svetu in ki v svojih ambicijah ni niti malo sramežljiv. »Da bi postali uspešen globalni ponudnik, moramo svetu pomeniti več kot Hollywood. Moramo biti podjetje, ki deli zgodbe z vsega sveta. Želimo si, da bi Netflix uporabljali vsi, ki imajo internet, vprašanje je samo, kako lahko našo vsebino naredimo dovolj pomembno in zanimivo, da se bo to zgodilo,« je bil odkrit predsednik uprave Netflixa Reed Hatsings, ki računa, da bodo tuji, torej neameriški trgi nekoč predstavljali do 80 odstotkov njihove naročniške baze.

Prav na te zdaj mislijo tudi pri snemanju svojih serij in filmov, za začetek špansko govorečih, v prihodnosti pa, kdo ve, morda tudi slovenskih.