Netflix je pred letom že sam napovedal, da bo leta 2016 že na 200 trgih, tako da nas to niti ni presenetilo. Že februarja lani smo govorili o tem, da bodo prišli globalni igralci, in pripravili strategijo.
Kakšna je bila ta strategija?Osredotočili smo se na tiste vsebine, v katerih smo najmočnejši, kar je seveda lokalna produkcija. Resničnostni šovi in šovi talentov so številka ena. Takrat imamo največjo rast, tako da pozornost namenjamo velikim projektom, ki privabijo gledanost in nove naročnine, ter vsebinam, ki so najbolj gledane in vedno uporabne, to pa so telenovele, ki imajo ogromno gledanost, in sinhronizirane risanke. Zanimive so tudi domače serije, jugonostalgični filmi pa se niso prijeli. Poskušamo imeti čim večji izbor filmov, ne bodo pa naš fokus tuje serije oziroma bomo iskali bolj nišne serije, ki so dobre, ampak mogoče nimajo najširšega občinstva.
Tujih serij za širši krog gledalcev torej ne bo več?Ne bom rekel, da jih ne bo več, jih bo pa zagotovo manj. Na tem področju bo netflix po mojem mnenju kupoval ekskluzivne pravice, mi pa se bomo osredotočili bolj na lokalno produkcijo in na projekte, kot sta bila V dvoje in Šuplje priče. Hočemo biti platforma, ki daje možnost mladim, tistim, ki se spoznajo na produkcijo, da jo financiramo in predstavimo ter mogoče v prihodnosti pride tudi na televizijo. Naj izkoristim priložnost in povabim mlade, naj se opogumijo in nam pošljejo svoje ideje. Slovenski filmi so se odlično gledali.
O kakšni gledanosti govoriva?Različno, ampak lahko rečemo, da si je neki film pogledalo pet tisoč naročnikov. Pri vsej vsebini, ki jo imaš v knjižnici, in pri 42.000 naročnikih je to veliko. Ko bo zdaj prišel Big Brother, bo naročnikov več kot 45.000.
Rast je bila v preteklosti 40-odstotna. Kakšna je bila v zadnjem letu?V zadnjem letu smo zelo zadovoljni, saj se je rast nadaljevala, povprečno število naročnikov smo povečali za tri tisoč, kar je devet odstotkov, čeprav smo bili primorani zvišati ceno s 5 na 7 evrov. Mislim pa, da bo zdaj, sploh s prihodom netflixa, vedno več povpraševanja po takšnih storitvah, zato letos pričakujemo še višjo rast.
Zakaj ste zvišali ceno?Ceno smo zvišali, ker smo šli v prenovo celotnega voya, predvsem pa zato, ker smo imeli nove televizijske programe in novo storitev časovni zamik, pa seveda zato, ker se – to je tisto, česar nihče ne vidi – pravice za predvajanje tujega programa vsako leto višajo. Distributerji imajo zdaj izredno velike apetite, tako da cena za naročniški video na zahtevo (SVOD) še raste. Lahko je tudi 50, 100 odstotkov višja, kot je bila v preteklosti. Dobili pa smo tudi že ponudbo, pri kateri so želeli več za predvajanje prek storitve SVOD kot po televiziji.
Mar zato, ker je prihodnost v videu na zahtevo?Ne, televizija bo ostala, ker bo vedno imela svoje vsebine, ki privabijo največje število gledalcev, in to so lokalne oddaje, lokalni projekti, informativne oddaje. Včasih je za gledalce oziroma obiskovalce psihološki napor iskati vsebino na voyu ali netflixu in nam je lažje, da Branko (Čakarmiš, programski direktor Pro Plusa, op. a.) izbere vsebine za nas, če se malo pošalim.
Kako pogosto kupujete pravice za predvajanje v paketu za voyo in televizijo?Kar koli se da, ker je to najboljše. Po svoje gremo redko oziroma tam, kjer ocenimo, da je priložnost za voyo in da gre za ciljno skupino, ki ni primerna za televizijo. Takšen primer je boks, pri katerem imamo ekskluzivne pravice za voyo.
Koliko pa se gleda boks na voyu?Ko sta se Klitscho in Tyson Fury borila za naslov prvaka, smo imeli 12.000 gledalcev.
Odstotek tistih, ki na voyu gledajo tuje serije in filme, je še vedno dokaj visok, saj sestavljajo od 20 do 30 odstotkov v strukturi gledanosti vsebin na voyu. Voyo ima v svoji videoteki približno 5000 videov, netflix pa 100.000.V Sloveniji jih netflix zagotovo nima toliko, tu naj bi imeli približno 15 odstotkov. Jasno je, da bo globalni igralec imel največjo knjižnico od vseh, a ni nujno, da bo tudi najprivlačnejša. Vseeno so lokalne vsebine tiste, ki pritegnejo največ ljudi. Četudi morda obstaja prepričanje, da se gledajo samo tuje serije in filmi, lahko povem, da Hiša iz kart ni bila najbolj gledana serija. Daleč od tega. Pri seriji Usodno vino imamo nekje okoli 10.000 ogledov na teden, Hiša iz kart pa jih je imela okoli tisoč. Nismo bili najzadovoljnejši z rezultati. En razlog za slabšo gledanost serij in filmov so zagotovo spletne strani s torrenti, pri katerih je vsebina zastonj, poleg tega pa je na voljo. Niti netflix namreč nima vsega. Tudi oni lahko za kakšne filme čakajo od tri do pet let, da jih lahko kupijo, in zato tam še vedno ne boste našli Harryja Potterja, Hobita...
Ko ste omenili Hišo iz kart... Kako to, da jo je bilo mogoče gledati na voyu, na netflixu pa je ni, čeprav gre za serijo iz njihove produkcije?Ker je netflix svoje serije, ki jih je v Ameriki predstavil ekskluzivno na svoji platformi, prek svojega distributerja prodajal tudi TV-hišam in drugim SVOD po svetu. Mi smo z distributerjem podpisali pogodbo in se odločili, da predstavimo serijo. Ker imamo zanjo še vedno licenco, se je netflix očitno odločil, da je zdaj ne bodo objavili, ker hočejo biti ekskluzivni.
S čim je netflix ob prihodu v Slovenijo razočaral vas?To, da vsebine niso podnaslovljene in da je knjižnica manjša, kot se je pričakovalo, načeloma pa je super. Mi smo zelo zadovoljni, da nismo več edini igralec na trgu.
Zakaj bi bili veseli konkurence?Ker se je izkazalo, da je v vseh drugih državah po Evropi, kjer se je pojavil netflix, začel rasti celoten trg. Netflix je sicer prišel in dobil svoj del pogače, vendar se je povečala tudi potreba po drugih ponudnikih videa na zahtevo, tako v Skandinaviji, Nemčiji in drugod. Poleg tega pa so uporabniki končno dobili nekoga za primerjavo, kaj dobiš za naših sedem evrov in za njihovih osem oziroma 12 evrov. Za zdaj zaradi tega ne zaznavamo odliva naročnikov, je pa dejstvo, da bomo morali še bolj vlagati v vsebino in lokalne projekte, tudi v slovenske filme in serije.
Dober primer slednjega je serija V dvoje, ki je s prvim delom imela 100.000 ogledov na družbenih omrežjih, na voyu pa okoli 20.000. Kako je prišlo do nje?Pristopili smo k Luki Marčetiču, ki je pripravil scenarij. Na voyu smo objavili vseh deset delov in prvega dali na ogled zastonj, poleg tega pa smo ga objavili še na facebooku, da smo ga spromovirali in predstavili. Na družbenih omrežjih je bilo sto tisoč ogledov, ker je bilo brezplačno, ampak tudi 20.000 na voyu je odlično.
Boste v prihodnosti producirali tudi slovenske filme?Mogoče tudi, ampak gremo korak za korakom.
Kakšni so stroški produkcije takšne serije?Stroškov ne morem razkrivati, ni pa poceni. Za nas je lažje, če kdo pride že s končnim izdelkom in odkupimo pavice za predvajanje, sama produkcija pa je desetkrat dražja. Treba je vedeti, da imamo na voyu na voljo tudi vse vsebine, ki jih producira Pro Plus, in si lahko ogledaš vse zimzelene serije. Naša mala klinika je eden od najuspešnejših projektov in se še danes izredno dobro gleda.
Kaj je od Popove produkcije največji hit na voyu?Jeseni sta bila to Usodno vino in Gostilna išče šefa, spomladi pa bo zagotovo Big Brother. Ko je na sporedu Big Brother, imamo že samo na forumu dva, tri tisoč uporabnikov, ki vsako jutro odprejo temo in se pogovarjajo. Razen videa so druge vsebine namreč na voljo brezplačno.
Kako zahtevno je narediti uporabniku prijazen SVOD?Najzahtevnejše je to, kako uporabnika čim prej pripeljati do tega, da bo nekaj gledal. Pri nas traja v povprečju tri, štiri minute, da se registriraš in prijaviš, če si počasen, pa sedem, osem minut. Pomembno je tudi, kako predstaviti vsebino. Uporabnik mora čim prej priti do vsebine, ki si jo želi. Če je ne najde v 15 minutah, ima dovolj.
