Danes bo namreč minilo skoraj natanko eno leto od vašega pisma predsednikom vlad Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Makedonije in Grčije, naslovljenega kot Pismo s predlogom zaustavitve neregularnega migracijskega toka na balkanski poti. V pismu z datumom 18. januar 2016 med drugim predlagate, da se »Republiki Makedoniji neposredno dodatno pomaga okrepiti mejni nadzor in s tem onemogoči prehod določenih neregularnih migrantov preko grško-makedonske meje. Makedonskim oblastem moramo vse evropske države zagotoviti maksimalno pomoč pri nadzoru te meje, in sicer tako z napotitvijo policistov kot zagotovitvijo opreme in na druge ustrezne načine.«
22. februarja 2016 ste se pohvalili, da se »slovenska pobuda za zaustavitev neregularnih migracij že uresničuje«: »Slovenija je bila ves čas od začetka migracijske krize aktivna in ta aktivnost je dala rezultat – naša pobuda za zaustavitev neregularnih migracij je bila slišana, sprejeta in podprta z veliko večino voditeljev evropskih držav. In je edina pobuda za reševanje migracijske krize, ki se je začela tudi uresničevati,« ste na novinarski konferenci po zasedanju evropskega sveta izpostavili vi, predsednik vlade Miro Cerar.
8. marca 2016 se je tako imenovana zahodnobalkanska migrantska pot zaprla. 7. marca 2016 so namreč voditelji držav ali vlad EU v Bruslju sprejeli izjavo, s katero so se zavezali k uresničitvi sklepov evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 2016.
In če citiramo vaša pričakovanja pred tem sestankom voditeljev EU: »Cerar od današnjih sestankov v Bruslju pričakuje poenotenje o zaprtju balkanske poti za nezakonite migrante, ob tem pa izpostavlja, da se slovenska pobuda zdaj s tem udejanja ter da je to prva v praksi živeča, delujoča, skupna in usklajena akcija skupine držav od Avstrije do Makedonije.«
8. marca 2016 je organizacija Amnesty International objavila sporočilo za javnost, v katerem med drugim piše: »Zaprtje zahodnobalkanske poti bo pomenilo, da bo na tisoče ranljivih oseb ujetih v mrazu brez jasnega načrta, kako bodo udejanjene njihove humanitarne potrebe in pravica do mednarodne zaščite.«
18. aprila 2016 je organizacija Amnesty International objavila poročilo z naslovom Ujeti v Grčiji: Begunska kriza, ki bi se ji lahko izognili (Trapped in Greece: an avoidable refugee crisis), ki govori o stanju beguncev in migrantov – večina med njimi so ženske in otroci, ki so po popolnem zaprtju makedonske meje 7. marca ostali ujeti v celinski Grčiji. »Odločitev o zaprtju zahodnobalkanske poti je povzročila, da je več kot 46.000 beguncev in migrantov ostalo v Grčiji v groznih razmerah ter v stanju nenehnega strahu in negotovosti,« je dejal John Dalhuisen, direktor Amnesty International za Evropo in osrednjo Azijo. Zelo pomenljiv je naslednji stavek iz poročila: »Države EU so le še poslabšale krizo, s tem ko niso odločno ukrepale in priskočile na pomoč pri premestitvi desettisočih prosilcev za azil, ki so ujeti v Grčiji, med katerimi je večina žensk in otrok. Če voditelji držav članic EU ne bodo hitro ukrepali in izpolnili obljub o premestitvah ter izboljšali okoliščin za ujete begunce in migrante, bodo soočeni s humanitarno katastrofo, ki so jo ustvarili sami.«
In kaj se dogaja eno leto po objavi Pisma s predlogom zaustavitve neregularnega migracijskega toka na balkanski poti? Humanitarne organizacije opozarjajo, da bodo begunci v Grčiji v sedanjih vremenskih razmerah – tudi po minus 18 stopinj Celzija – brez ustrezne nastanitve zmrznili. Ja, prav ti begunci, ki so, kakor piše Guardian, ujeti v Grčiji po tem, ko so bila marca 2016 sprejeta »nova migrantska pravila«.
Ja, dr. Miro Cerar, vi ste izdatno pomagali sprožiti to birokratsko kolesje, v katerem so se zdaj znašli begunci v Grčiji v neogrevanih šotorih v temperaturah pod lediščem. Evropska unija, UNHCR, velike nevladne organizacije in grška vlada se sicer izgovarjajo, da se trudijo ustrezno razporediti finančna sredstva za rešitev težkih življenjskih razmer. A temeljno dejstvo ostaja. Vsi ti begunci so ujeti v teh prostorih (tudi) zaradi vaše januarske odločitve. S katero ste se kasneje celo hvalili.
Seveda od predsednika vlade, ki eno leto po tem pismu podpira spremembe zakona o tujcih, ki po opozorilih nevladnih organizacij kršijo mednarodno pravo in ustavo RS, ter ki je vmes omogočil postavitev obmejne rezilne žice, ne morem pričakovati opravičila. Ga tudi ne pričakujem. Kaj pa bi vaše morebitno opravičilo pomagalo vsem tem ljudem, ujetim v neživljenjskih razmerah? Nič. Pravzaprav bi to ob vaši »migrantski politiki« izpadlo kot veliko sprenevedanje. Pričakujem pa, da ne boste bežali od svoje (so)odgovornosti za nastale razmere beguncev.
Goran Lukić, Delavska svetovalnica
