Takratno novo okno je bilo po toplotnih karakteristikah pod ali v rangu starih oken, če so ta bila dobro izdelana. Ker pa večinoma niso bila in je pri njih pihalo z vseh strani, je plastika dobila močan zalet. Razvoj seveda ni miroval in so okna, s tem mislimo okvirje, stekla in tudi vgradnjo, od takrat naredila ogromen korak naprej. Kljub vsemu pa so bila lesena okna vrsto let v podrejeni vlogi. V zadnjem času pa se je zgodba obrnila in so danes plastični okvirji v podrejeni vlogi. V veliki meri tudi zaradi spodbud Eko sklada, ki zadnja leta subvencionira samo lesena okna in celo samo še s troslojno zasteklitvijo. Les je lep, je obnovljiv, poleg tega pa je zaradi sodobne izdelave in zaščite tudi glede trajnosti povsem enakovreden plastičnim okvirjem, če ne celo boljši.
Eko sklad postavlja meje
Poglejmo najprej pogoje Eko sklada glede kakovosti oken za obnovitev. Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli na podlagi veljavnega predračuna/ponudbe izvajalca naložbe za zamenjavo obstoječega zunanjega stavbnega pohištva, torej oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, z vgradnjo novega, energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva s toplotno prehodnostjo Uw, manjšo od 1,1 W/m2 K, vgrajeno trojno zasteklitvijo in z energijsko učinkovitim distančnikom s psi vrednostjo, ki je enaka ali manjša od 0,06 W/mK. Za nove stavbe pa je določeno, da se spodbude dodeli za vgradnjo zunanjega stavbnega pohištva (okna, fiksne zasteklitve, balkonska vrata, vhodna vrata …) s toplotno prehodnostjo Uw , manjšo od 0,9 W/m2 K, skladno s standardom SIST EN 14351-1:2006+A1:2010 z najmanj trojno zasteklitvijo po načelu tesnjenja v treh ravneh, kot je opredeljeno v smernici RAL.
Zakaj le les?
Temeljno vprašanje je, zakaj Eko sklad subvencionira samo lesena okna, in drugo, kaj pomenijo določene vrednosti. Na Eko skladu pravijo, da je bil eden temeljnih razlogov ta, da so se investitorji zaradi višje investicije in s tem povezane daljše vračilne dobe investiranega ukrepa z vidika prihranka energije redko odločali za vgradnjo lesenih oken. Odločitev je bila tudi skladna z nacionalno politiko lesa, ki je bila sprejeta v državnem zboru; les oziroma gozdovi namreč predstavljajo ponor CO2. Ne nazadnje se pri proizvodnji enega kubičnega metra materiala PVC, katerega surovina je fosilnega izvora, v ozračje spusti skoraj pet ton CO2, pri aluminiju pa celo več kot 25 ton. Nasprotno pa en kubični meter lesa med nastajanjem in fotosintezo veže 0,9 tone CO2, izdelek v uporabi pa nadaljnje 1,1 tone, torej en sam kubični meter lesenega izdelka zmanjša količino CO2 v ozračju za dve toni. Za izdelavo lesenih oken je potrebne kar sedemkrat manj energije kot za izdelavo PVC-oken, katerih energijska bilanca in ocena izdelka v njegovem življenjskem krogu je bistveno slabša od lesenih. Leseni izdelki so trajnejši, imajo daljšo življenjsko dobo, kar pomeni, da med dolgoletno uporabo skladiščijo CO2 in tako pripomorejo k njegovemu znižanju v ozračju.
Toplotna prehodnost
Toplotno prehodnost okna izražamo v W/m2 K. Vrednost Uw nam pove, koliko W toplote prepusti okno na m2 površine pri temperaturni razliki 1 K (oziroma 1 °C). Na toplotno prehodnost celotnega okna pa vplivajo toplotna prehodnost okenskih okvirjev (Uf), toplotna prehodnost stekla (Ug) in linearni koeficient toplotnega prehoda, kar pomeni vrsto distančnika med stekli in kakovost stika med krilom in steklom. Super Spacer je prvi svetovno znani brezkovinski distančni sistem, ki ima sredico iz strukturne pene. Njegova nagrajena fiksirana termična struktura (Thermo Set Spacer – TSS) dosega najboljše vrednosti v lastnostih distančnih sistemov. Včasih so to bili aluminijasti in plastični, posebni distančnik Super Spacer pa je 950-krat manjši toplotni prevodnik kot aluminij in zmanjša vrednost U celotnega okna do 0,2W/m2 K. Tako lahko tak distančnik z nizkoenergijsko zasteklitvijo v primerjavi z izolacijskim steklom z aluminijastim distančnikom prepreči do 94 odstotkov toplotnih izgub v oknu. Na toplotno prehodnost okenskih okvirjev vpliva vrsta lesa (mehkejši je boljši), širina oziroma debelina profila ter sestava lepljenca. Toplotna prehodnost stekla pa je odvisna od števila stekel, vrste plina med njimi ter števila stekel z emisijskim nanosom.
Dodatna zunanja zaščita
Pri lesenih oknih se pogosto pojavlja vprašanje, zakaj je smiselno imeti na zunanji strani okna oziroma okvirja aluminijasto ploščo, kot jo imajo tako imenovana okna alu/les. Aluminij na zunanji in les na notranji strani. Notranjim prostorom les prinaša toplino, zunanja stran pa je zaščitena pred vremenskimi vplivi. To zaščito je mogoče doseči tudi na druge načine. Nekoč so to vlogo opravljali veliki nadstreški in v notranjost niše pomaknjena okna, celo nadstreški nad okenskimi odprtinami. Odločitev za to kombinacijo je v veliki meri odvisna od gradnje zgradbe in nadstreškov. Vsekakor so še kako koristni in priporočljivi odkapni aluminijasti ali plastični profili, ki so nameščeni na z vodo najbolj obremenjenih mestih. Že zareza na spodnjem delu odkapnega lesenega profila je bil velik napredek, saj je preprečevala zatekanje vode v okvir, aluminijasti odkapni profili pa so za lesena okna enostaven, relativno poceni in zelo učinkovit dodatek. Ob vsem tem je pomembna tudi protihrupna zaščita, ki je odvisna od vrste zasteklitve oziroma debeline stekel.
Sodobna okna
Nekoč smo govorili o visokoizolativnih oknih z Uw 1,3, veljalo je, da so leseni okvirji nekoliko slabše izolativni, danes pa je zgodba drugačna. Zaradi načina izdelave (lepljenci) so dimenzijsko bolj stabilni od plastike, energijska učinkovitost pa je že kar neverjetna. Okna za pasivne zgradbe na primer imajo vrednost Ug 0,6 W/m2 K ter Uw 0,73 W/m2 K. Okna in vrata imajo lahko različne debeline okenskih profilov. Na izbiro profila vplivata debelina izolacije (toplotni ovoj) in odločitev, koliko energije želite prihraniti za ogrevanje. Tako lahko izbirate med profili debeline 68 mm z dvoslojnim termopanom, Ug 1,0 W/m2 K in vrednostjo Uw do 1,15 W/m2 K, profili debeline 78 mm s troslojnim termopanom, Ug 0,7 W/m2 K in vrednostjo Uw do 0,9 W/m2 K, za nizkoenergijske ali pasivne objekte priporočajo širše profile, denimo debeline 90 mm s troslojnim termopanom, Ug 0,7 W/m2 K in vrednostjo Uw do 0,87 W/m2 K, debeline 102 mm s troslojnim termopanom, Ug 0,6 W/m2 K in vrednostjo Uw do 0,78 W/m2 K, debeline 110 mm s troslojnim termopanom, Ug 0,5 W/m2 K in vrednostjo Uw do 0,7 W/m2 K. To že samo po sebi pove dovolj. Les je torej postal zakon tudi pri oknih. Vendar pri vsemu naštetemu vseeno ne smemo prezreti pomena izolativnih lastnosti stavbnega pohištva iz umetnih mas, pomena kakovosti vgradnje in nenazadnje - cene.
