Opozicijska poslanka Alenka Bratušek je začela postopek za razpis posvetovalnega referenduma o denacionalizaciji. Državljane želi vprašati (po 25 letih od začetka denacionalizacije in potem ko je nerešenih še manj kot pol odstotka denacionalizacijskih zahtevkov), ali se strinjajo, da naravnih bogastev denacionalizacijskim upravičencem ne bi več vračali v naravi. V mislih ima dostop do slapa Savica, obalo Bohinjskega jezera in gozdove na območju Triglavskega narodnega parka.
V nadaljevanju bomo skušali pojasniti, zakaj je referendumska pobuda Bratuškove cenen populizem, ki je skregan z ustavo.
Cerkvi največ gozdov v TNP v času vlade Alenke Bratušek
Po podatkih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS je država doslej v denacionalizaciji različnim upravičencem vrnila 94.099 hektarjev gozdov, od tega 10.993 hektarjev samo Nadškofiji Ljubljana na območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Vračanje gozdov v TNP se zdi Alenki Bratušek sporno zdaj, ko je opozicijska poslanka, ko je bila predsednica vlade, pa je to očitno ni motilo. V obdobju med julijem 2013 in septembrom 2014, ko je bila premierka, je namreč država oziroma njen sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Cerkvi vrnil največ gozdov v TNP, skoraj 4000 hektarjev. To je dobrih 35 odstotkov vseh gozdov, ki jih je v TNP dobila nazaj ljubljanska nadškofija, če prištejemo še tiste, ki jih je dobila vrnjene v času Cerarjeve vlade, pa lahko ugotovimo, da je skoraj polovico gozdov v TNP Nadškofija Ljubljana dobila nazaj v zadnjih treh letih in pol. Čemu torej denacionalizacijski zakon spreminjati četrt stoletja po njegovi uveljavitvi, ko pa je bila v tem času velika večina premoženja že vrnjena? Spreminjanje pravil za nazaj najverjetneje ne bi prestalo niti ustavne presoje.
Alenka Bratušek tudi ni prva, ki se je domislila denacionalizacijskega referenduma. Dvajset let pred njo so nekateri že žugali z njim. Leta 1997, torej le šest let po uveljavitvi denacionalizacijskega zakona, ko je še bil čas za njegove korenitejše spremembe, so bili štirje poskusi, da bi jih uveljavili s pomočjo referenduma. Pobudniki (civilno združenje in tri politične stranke – LDS, Združena lista in Slovenska nacionalna stranka) so želeli obseg vračanja kmetijskih zemljišč posameznemu upravičencu omejiti na sto hektarjev, gozdov pa na 800 do 1000 hektarjev. Nekateri ne bi Cerkvi vrnili niti pedi zemlje. Toda na koncu ni bilo niti referenduma niti tovrstnih zakonskih sprememb, ker se političnim veljakom ni uspelo dogovoriti, kdo bo pri tem glavni.
Državnega le tretjina priobalnega pasu Bohinjskega jezera?
Leta 1997 so sicer zbrali več kot 50.000 podpisov za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji. Z njimi bi med drugim onemogočili vračanje zemljišč, gozdov in druge lastnine fevdalnega izvora, vračanje zemljišč in gozdov posameznemu upravičencu bi omejili na 100 hektarjev primerljive kmetijske površine, uvedli bi tudi revizijo denacionalizacijskih odločb v primerih, kjer je najverjetneje prišlo do kršitve denacionalizacijskega zakona in odškodovanja družbene lastnine. Takratni predsednik državnega zbora Janez Podobnik je referendumska vprašanja poslal v presojo ustavnemu sodišču, ki ga je vodil Lovro Šturm, in sodišče je za večino predlaganih referendumskih vprašanj s tesnim izidom (5 : 4) odločilo, da so v nasprotju z ustavo – tudi predlog o nevračanju premoženja fevdalnega izvora, če se nanaša na cerkvene institucije. S tem je referendumsko vnemo zatrlo.
Bratuškova se zavzema tudi za to, da priobalni pas Bohinjskega jezera ostane v državni lasti. Toda če držijo podatki odvetniške družbe Brecelj, Korošec in Mate, ki v tem denacionalizacijskem postopku zastopa Nadškofijo Ljubljana, je nekdanja premierka zamudila tudi ta vlak. »Obalo Bohinjskega jezera (in njegov priobalni pas) predstavlja 131 nepremičnin, od katerih jih je 92 (več kot 70 odstotkov) v lasti fizičnih oseb ali pravnih oseb civilnega prava,« navajajo v omenjeni odvetniški pisarni in dodajajo, da so fizične osebe v letih 2005 in 2006 nepremičnine znotraj priobalnega pasu v last in posest dobile v denacionalizacijskih postopkih.
