»Moramo si priznati, da z letom 2016 ne moremo in smemo biti zadovoljni,« je ob predstavitvi analize prometne varnosti povedal direktor agencije za varnost prometa (AVP) Igor Velov, vendar hkrati dodal, da se je skupno število prometnih nesreč ter število nesreč z lahkimi in hudimi poškodbami v primerjavi s prejšnjim letom znižalo. Toda v zadnjih dveh letih je močno poskočilo število smrtnih žrtev: s 108 v letu 2014 na 130 lani, kar pomeni kar 20-odstoten porast. Številka je še toliko bolj skrb vzbujajoča, ker smo v Sloveniji do leta 2015 beležili vztrajno nižanje števila smrtnih žrtev. Prav tako lansko znižanje števila hudo poškodovanih (z 932 na 822) ni tako velik uspeh, če upoštevamo, da je bilo leta 2013 na slovenskih cestah hudo poškodovanih »le« 711 prometnih udeležencev.
Pohvaljeni ukrepi, okarani vozniki
Prav razkol v statistiki, ki je pri blažjih nesrečah ugodna, pri najhujših pa skrb vzbujajoča, sproža tudi posamezna trenja med deležniki, ki soustvarjajo prometno varnost v državi. Najglasnejši so v AMZS, kjer ministrstvu za infrastrukturo in vodstvu AVP očitajo dvoličnost. Ko je Slovenija v Bruslju prejela nagrado za izboljšanje prometne varnosti med letoma 2001 in 2014, so to pripisali učinkovitim ukrepom, za poslabšanje pa krivijo predvsem voznike same. Vodstvo AVP je tudi tiskovno konferenco o predstavitvi analize prometne varnosti začelo z videoposnetki nepravilne ali celo objestne vožnje, ki so jih z videokamero posneli na ljubljanskih ulicah.
»Ob prejemu prestižne nagrade za izboljšano stanje nihče ni pohvalil slovenskih voznikov ali se jim zahvalil. Sedaj, ko se stanje prometne varnosti slabša, pa naj bi bili za to krivi oziroma odgovorni ti isti vozniki? V AMZS takšne razlage ne sprejemamo. Ravnanje voznikov je lahko le posledica širšega družbenega sistema in (ne)delovanja podsistemov, ki gradijo prometno varnost,« je do odzivov državnih institucij na slabšo varnostno sliko na področju najhujših prometnih nesreč kritičen generalni sekretar AMZS Robert Štaba, ki poudarja, da gre za velika odstopanja od ciljev resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022.
Predlog ni prispel do ministrstva
V AVP po drugi strani za letošnje leto napovedujejo krepitev nacionalnih akcij (tudi v sodelovanju s policijo) na področju problematik prevelike hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola in uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. »Po mnenju agencije je vožnja s telefonom tako hud prekršek in povzroči toliko hudih posledic, da je kazen 120 evrov prenizka. Ministrstvu za infrastrukturo smo zato predlagali, da se ta prekršek opredeli kot hujši prekršek in se poleg globe podeli še pet kazenskih točk,« pravi Velov, ki si želi tudi spremembe zakonodaje, ki bi policistom pri povzročiteljih prometnih nesreč omogočala lažje preverjanje aktivnosti na telefonu.
Ali razmišljajo podobno, smo preverili tudi pri piscih prometne zakonodaje na ministrstvu za infrastrukturo, od koder pa smo dobili odgovor, da predloga AVP ne poznajo, saj ga sploh niso prejeli. Pojasnili pa so nam, da vlada v letošnjem letu sicer načrtuje novelo zakona o pravilih cestnega prometa, vendar konkretnih sprememb za zdaj še niso začeli pripravljati.
Učinkovitejši izbris nestrokovnih
Agencija, ki bedi nad varnostjo prometa na slovenskih cestah, polaga upe tudi v že spremenjeni zakon o voznikih, ki je začel veljati pred dnevi. Če so šole vožnje, ki niso delovale v skladu s predpisi, do zdaj lahko po izbrisu iz registra praktično takoj dobile novo dovoljenje, bo izbris zdaj veljal za tri leta. Tudi sicer so na AVP prepričani, da zaradi večkratnega preverjanja do anomalij, kakršne so se dogajale v preteklosti (številni vozniki, ki so pod mizo kupili različna potrdila, potrebna za vozniško dovoljenje), ne bo več prihajalo. Ponudniki tečajev varne vožnje teh za nameček ne bodo več mogli izvajati v tujini, vendar bo omejitev v praksi v celoti zaživela šele čez kakšno leto, ko se iztečejo že podeljena dovoljenja. Nova zakonodaja bo onemogočala tudi dampiške cene in dovoljevala le profesionalno ukvarjanje z izobraževanjem – inštruktorji ne bodo več mogli delati na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb.
Nič novega pa se še vedno ne obeta z odpravljanjem starih grehov in sankcioniranjem več tisoč voznikov, ki so po nedovoljenih bližnjicah prišli do vozniških dovoljenj in še vedno ostajajo na cesti. Na to problematiko opozarjajo predvsem v zavodu Varna pot, kjer ob poslabšanju varnostne slike vodstvu AVP očitajo celo »nesposobnost in triletno eksperimentiranje«.
