Je že tako, da je tovorni promet pri nas postal dušeča stalnica, predvsem ker smo postali ozko grlo transportnega prevoza med vzhodom in zahodom. Temu primerno se je povečalo število tovornjakov in kombijev na naših cestah, z njimi pa so prišle na plano vse težave naše prometne ureditve. Ena od njih je tudi, kako dejansko obremenjena so vozila na naših cestah. Ali bolje povedano: preobremenjena, ker kot taka poskrbijo tudi za slabšo varnost, da o poškodovanju cest ne govorimo. Kaj vse se v resnici vali po naših cestah, pa je drugo vprašanje.
Bogdan Potokar, vodja sektorja za cestni promet in logistiko na ministrstvu za infrastrukturo, meni, da je problematika preobremenjenih vozil na slovenskih cestah še vedno zelo pereča, in to kljub visokim kaznim. »Preobremenjena vozila pomenijo grožnjo varnosti v cestnem prometu. Taka vozila se lahko zaradi preobremenitve med vožnjo poškodujejo, kar bi lahko privedlo do prometne nesreče ter posledično zastoja na cestah. Preobremenjenost vozila vpliva tudi na stabilnost, vedenje med vožnjo, zaviranje in zavorno pot. Takšna vozila tudi vplivajo na hitrejše uničevanje cest, kar posredno vodi k poslabšanju varnosti v cestnem prometu,« je prepričan Bogdan Potokar.
Število preobremenjenih vozil se zmanjšuje
Vrsta tovora seveda različno vpliva na stabilnost vozila, med problematičnejše strokovnjaki uvrščajo tekočine in sipke tovore, ki ob vsakem premiku vplivajo na dinamiko vožnje. »Preizkus učinkovitosti zaviranja v sili, ki ga je opravil ADAC, partnerski klub AMZS, je pokazal, da je tovornjak s polpriklopnikom s težo 40 ton pri 80 km/h za ustavitev potreboval dobrih 36 metrov. Ravno vpliva teže pri zaviranju, zlasti v nevarnih situacijah, se moramo še posebno zavedati – težje ko je vozilo, kasneje se bo ustavilo. Vse to namreč vpliva na vožnjo v ovinkih, pri spustih, ob nevarnih situacijah pa ima velik vpliv na zmožnost rešitve. Pomembno je tudi, da ob občasnem dodatnem obremenjevanju avtomobila upoštevamo navodila za povišanje tlaka v pnevmatikah,« pa pravi Brane Legan, glavni inštruktor varne vožnje AMZS.
Pri policiji sicer pojasnjujejo, da se število ugotovljenih preobremenjenih motornih vozil v prometnem toku v zadnjem obdobju zmanjšuje, da pa ta vozila pomenijo nevarnost pri vožnji in povzročajo škodo na cestni infrastrukturi. »Policija sicer dnevno izvaja nadzore glede preobremenjenosti vozil, ki se pogosteje pojavlja pri voznikih lahkih tovornih in kombiniranih vozil. Tehtanje se opravlja s posebnimi tehtnicami, cena ene znaša okoli 25.000 evrov,« dodaja Vesna Drole s policije. Policisti so tako lani ugotovil 2586 kršitev, povezanih s preobremenjenostjo vozil. Podobno ugotavljajo pri Darsu, kjer navajajo, da je sicer v Sloveniji najgostejši promet po številu vozil na ljubljanskem obroču na odseku vzhodne obvoznice Zadobrova–Industrijska cona Moste, ki ga v obeh smereh dnevno prevozi povprečno 77.500 vozil. Po prometni obremenitvi je najbolj obremenjen odsek Ljubljana (Kozarje)–Brezovica, ki ga dnevno prevozi v obeh smereh povprečno 69.200 vozil, vendar od tega kar 5330 vlačilcev, 950 tovornjakov s prikolico in polpriklopnikov ter 340 težkih tovornjakov. »Ugotovitve tehtanja kažejo, da je med vožnjo osno preobremenjenih nekje do sedem odstotkov tovornih vozil, skupno maso ima preseženo do 21 odstotkov vozil, skupaj osno in skupno maso pa do pet odstotkov vseh tovornih vozil. Preobremenitve osebnih vozil običajno ne preverjajo, zato pa policija izvaja nadzor nad kombiji, predvsem so tu problematična vozila vzhodnoevropskih držav. Okoli 67 odstotkov kombijev, ki jih ustavi policija, je preobremenjenih,« še pravi Andrej Sever, vodja tehnične službe pri Darsu. Sisteme in storitve najemajo, uporabljajo pa jih predvsem za analize prometa, občasno pa tudi za predselekcijo. Cena sistema je odvisna od časa trajanja meritve in konfiguracije sistema, če bi ga želeli kupiti, bi zanj morali odšteti okoli 100.000 evrov.
Deklarirane največje dovoljene teže po državah različne
Seveda se najlažje takoj s prstom pokaže na voznike preobremenjenih vozil, a tudi ti imajo svojo plat zgodbe. Odgovornost za težo tovora bi morala prevzeti tako nakladalec kot tudi prevoznik, a praviloma sankcije nato »padejo v naročje« prevozniku oziroma vozniku. Teža tovora je sicer navedena v tovornem listu, čemur morajo prevozniki, se pravi voznik, verjeti. Naslednja težava nastopi, ker imajo različne države različno deklarirane največje dovoljene teže. V Italiji na primer lahko vozijo s 44 tonami, v Sloveniji s 40, torej bi moral voznik, ki iz Italije pripelje v Slovenijo, te štiri odvečne tone nekje odložiti. Na očitek, da tovorna vozila še bolj poškodujejo cesto, Lojze Rehar, prokurist prevozništva Resped iz Vrtojbe, odgovarja: »Težava so že same nekakovostno narejene ceste. Hitra cesta v Vipavski dolini je že zdaj povsem uničena. Za gorenjsko avtocesto sem slišal, da bi morala biti narejena z 28 centimetri debelo plastjo asfalta, pa so potem ugotovili, da je na njej vsega 16 centimetrov. Odgovarjal pa za to ni nihče. Sicer je največ čezmerno obremenjenih vozil v notranjem tovornem prometu, pa še to bolj ali manj pri razsutih tovorih. In nikakor ni v našem interesu, da bi vozili preobremenjeni, saj smo plačani na vožnjo in ne na težo tovora, s težjim tovorom pa je tudi poraba goriva večja. Verjamem, da bodo, ko bodo prišle v še večjo uporabo, tudi prikolice, ki same tehtajo težo tovora, veliko prispevale k zmanjševanju težav glede preobremenitev.« Dodaja tudi, da bi bilo pošteno, da se tudi v primerih, ko je na cesti preobremenjeno vozilo, kazen razdeli na vse dejavnike, vključene v transportno verigo, torej od nakladalca do prevoznika in na koncu do kupca. Ponekod to v praksi zelo dobro deluje, pri nas pa še ne.
Na agenciji za varnost prometa pa pravijo, da so prevozniki plačani glede na količino prepeljanega blaga, zato v želji po večjem zaslužku svoja vozila zavestno preobremenijo, pri tem pa se zavedajo, da je zelo majhna verjetnost, da jih bodo na poti preverjali. Večina novejših tovornih vozil sicer že omogoča prikaz obremenjenosti na zaslonu potovalnega računalnika. Pri prevozu razsutih tovorov pa so praviloma vozila stehtana že pri samem nakladanju.
