»Tega smo res zelo veseli in kaže, da vsa naša prizadevanja le niso bila zaman. Dejansko smo zdaj vsaj korak bliže hitri cesti,« je za Dnevnik dejal Aljaž Verhovnik, ki se je v okviru Mladinske iniciative za 3. razvojno os na Koroškem skupaj z župani lotil številnih odmevnih akcij, s katerimi so želeli pri politikih vzbuditi pozornost in jih prepričati, da si Korošci zaslužijo dostojno cesto.
Vlada je namreč na včerajšnji seji izdala težko pričakovano uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za državno cesto od priključka Šentrupert do Velenja jug na avtocesti A 1 med Šentiljem in Koprom. Uredba, s katero vlada v skladu z zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor sprejme DPN, daje tudi podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, na podlagi katerih se izda gradbeno dovoljenje. Projekt gradnje hitre ceste je vreden 300 milijonov evrov, vlagatelj pa bo Dars. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob obisku predsednika vlade Mira Cerarja na Koroškem marca 2015 napovedal, da bi se gradnja lahko začela leta 2019.
Odlašanje bi povzročilo veliko gospodarsko škodo
Decembra lani sta tudi predsednica Območne zbornice Koroška Mojca Kert in predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Cvetka Tinauer na vlado naslovili pismo v imenu koroškega in savinjsko-šaleškega gospodarstva, naj vlada vendarle sprejme DPN za severni del trase tretje razvojne osi. Trdili sta, da nobena druga trasa ne more biti alternativa načrtovani, poleg tega pa bi vsakršno spreminjanje in odlašanje pomenilo velik časovni zamik pri sami gradnji. Vlado pa sta opozorili na posledično veliko gospodarsko škodo ali celo selitev večjih gigantov, kar bi imelo za gospodarstvo v Šaleški dolini in tudi na Koroškem, usodne posledice.
Braslovčani navijali za Arjo vas
Spomnimo, da je gradnji hitre ceste na trasi F2-2 od priključka Šentrupert do Velenja jug ves čas ostro nasprotovala Civilna iniciativa Braslovče, v kateri so bili zbrani tudi nekateri krajani Polzele ter Šmartnega ob Paki, predvsem tamkajšnjega naselja Podgora, kjer je predvidenih za rušenje največ stanovanjskih objektov, cesta pa bo vas dobesedno prepolovila.
Prav tako je tudi ministrstvo za kmetijstvo še v začetku lanskega decembra izdalo negativno mnenje za DPN Šentrupert–Velenje jug, češ da gre za poseg v najboljša kmetijska zemljišča. Čeprav naj bi se ministri vendarle poenotili, je kmetijski minister Dejan Židan še imel nekaj pomislekov glede uničenja večjega dela kmetijskih zemljišč, zato razprava vendarle ni minila v povsem mirnem tonu. Na drugi strani je ministrica za okolje Irena Majcen izrazila prepričanje, da je prav trasa F2-2 s stališča stanovanjskih objektov, ki so predvideni za rušenje, najbolj optimalna. Da podpira vsakršno rešitev, ki bo privedla do čimprejšnje gradnje tretje razvojne osi, pa je dejal tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Tudi v Civilni iniciativi Braslovče so sicer vseskozi poudarjali, da niso proti gradnji tretje razvojne osi, pač pa so predlagali le, da vlada še enkrat razmisli o morebitnem priključku v Arji vasi. Ker je država uredbo o DPN za odsek od Velenja do Slovenj Gradca že sprejela pred štirimi leti, zdaj vsi pričakujejo, da se bo zadeva zares premaknila z mrtve točke.
