Na skoraj 150 straneh je resda zelo veliko fotografij, infografik in poudarkov z velikimi črkami, a ne v škodo vsebinske izčrpnosti in celovitosti. Gre za tako imenovani Načrt A, načrt za Avstrijo, ki ga je predsinočnjim v posebnem govoru v Welsu dve uri premierno predstavljal kancler Christian Kern. To ni predlog koalicijskega oziroma vladnega, temveč socialdemokratskega »new deala«. Predvolilni program potemtakem, in sicer za leto, v katerem parlamentarne volitve niso predvidene, je pa po Kernovem nastopu še malce manj zanesljivo, da jih zares ne bo.
Povsod same reforme
Bolj ali manj ni področja, za katerega kancler oziroma predsednik avstrijskih socialdemokratov v svojem »programu za blaginjo, varnost in dobro voljo« ne bi predlagal reform: trg dela, sociala, davki, izobraževanje, stanovanjska politika, zdravstvo, priseljenska politika, enakopravnost spolov, celo volilni sistem … Ni pa vse enako konkretno in tako privlačno strnjeno kot denimo napoved polne zaposlenosti oziroma 200.000 »dodatnih« delovnih mest do leta 2020 (kar bi sedanjo 9-odstotno stopnjo brezposelnost prepolovilo) ali 1500 evrov minimalne plače, niti ni vse tako izzivalno kot premik od čistega proporcionalnega volilnega sistema proti večinskemu.
Večina predstavljenih predlogov bo volilcem socialnih demokratov nedvomno všeč, saj Kernov program sledi bistvu njegove politične strategije: z vrnitvijo na nekatere »klasične« politične vrednote socialne demokracije ob strogi priseljenski politiki (Kern je prvič uporabil pojem »zgornja meja« namesto kvote) in deloma celo manj »evropski politiki« odpraviti razloge, zaradi katerih je veliko volilcev v zadnjem desetletju »prebegnilo« k populističnim svobodnjakom.
Omejitve za pretok delovne sile
To med drugim pomeni tudi še nekoliko več gospodarskega »zapiranja«, čeprav v okvirih EU. Za avstrijske sosede to po nedavni zaostritvi nekaterih poslovnih pogojev za podjetja konkretno pomeni še postavitev nekaterih ovir za pretok delovne sile. V Načrtu A omenjena meja 80 odstotkov avstrijske plače za preprečevanje mezdnega dampinga bi tako prizadela vse »vzhodne« avstrijske sosede, tudi Slovenijo in njeno dnevno migrantsko delovno silo. V panogah z veliko brezposelnostjo naj bi namreč po Kernovem predlogu smeli »tujce iz EU« zaposliti le, če za to na trgu delovne sile ne bi bilo domačih delavcev.
Podrobnosti omenjenih omejitev pri zaposlovanju tujcev bodo seveda najprej stvar koalicijskega dogovora (konservativci so že napovedali »načelno« podporo), a tudi sprememb nekaterih evropskih pravil, za katere se očitno namerava zavzeti Avstrija. Velja pa omeniti še, da EU »kot takšna« v Načrtu A neposredno skorajda ni omenjena oziroma se Kern nanjo ne sklicuje niti, ko gre za davčne (problem korporacij), energetske (obnovljivi viri) in okoljske predloge, kakršni na ravni posamične države nimajo prav velikih možnosti za uresničitev. or
