V drugem členu zakona piše: Stroški trajnostne sanacije ne smejo preseči 352,2 milijona evrov. V tretjem členu pa: Stroški za začasno lokacijo in selitev ne smejo preseči 51,4 milijona evrov. Skupno naj bi torej temeljita sanacija leta 1883 dokončanega poslopja cesarskega sveta in kasneje parlamenta prve in druge avstrijske republike stala nekaj več kot 400 milijonov evrov. To je približno tretjino več od prvih ocen stroškov pred šestimi leti, ob morebitni prekoračitvi ene ali druge postavke pa bodo morali poslanci zakon o sanaciji stavbe parlamenta novelirati.
Na notranji strani ringa
Prenova naj bi predvidoma trajala do leta 2020 oziroma tretjino časa, ki ga je nekoč zahtevala gradnja. Ta se je po načrtih danskega arhitekta Teophila von Hansena (kasneje avstrijskega državljana) začela leta 1874, v glavnih potezah neoklasicistična parlamentarna zgradba na Dunaju pa poznavalce spominja na prav tako po njegovih načrtih zgrajena atensko Akademijo in večnamenski Zappeion, med drugim eno od prizorišč prvih olimpijskih iger moderne dobe leta 1896. Po 130 letih bo to prva temeljita gradbena, varnostna in funkcionalna prenova ene najbolj znanih dunajskih stavb, seveda v skladu s pravili spomeniškega varstva.
Parlamentarno poslopje bodo zaradi prenove popolnoma izpraznili, poslanci in spremljevalne službe pa se bodo med letošnjim poletnim zatišjem preselili »čez cesto«, natančneje na drugo, notranjo stran ringa, krožne ceste okoli dunajskega središča. Tam za spomenikom nadvojvodi Karlu, ob zahodnem robu Trga junakov (Heldenplatz), vzdolž Ljudskega vrta (Volksgarten) pred cesarsko palačo Hofburg, delavci Strabaga od lanskega poletja postavljajo dve leseni, velikima zabojnikoma podobni začasni poslopji. Čez slaba dva tedna bosta pod streho, do poletja ju bodo uredili še znotraj.
Njun osnovni tloris meri 30 krat 40 metrov, imeli pa bosta tri nadstropja. Tretji »zabojnik« s štirimi nadstropji bo stal na Jožefovem trgu oziroma Knjižničnem dvorišču (Josefsplatz oziroma Bibliothekshof) hofburške palače. Vsi trije zabojniki bodo namenjeni sejam delovnih teles in vodstva parlamenta, medtem ko bodo za plenarna zasedanja obeh domov parlamenta poslanci in svetniki uporabljali nekdanjo plesno dvorano (Redoutensaal) cesarice Marije Terezije v Hofburgu. Ta dvorana je svojčas med drugim gostila dunajski ameriško-sovjetski vrh z Johnom Kennedyjem in Nikito Hruščovom, po prenovi zaradi velikega požara leta 1992 pa tudi številna zasedanja OVSE.
Predrago? Vsekakor izvirno
Stoletnico republike čez dve leti bodo avstrijski poslanci potemtakem proslavili v cesarski palači, prav tako pa se bo v njej prvič sestal novoizvoljeni – letos ali, po rednem terminu volitev, prihodnje leto – sklic parlamenta. In čeprav priprave na obnovo parlamenta trajajo že več kot pet let, prav tako pa je že kar nekaj časa znano, za kakšno »prehodno rešitev« so se pristojni odločili, kritike zaradi te ne potihnejo. Največ pet minut hoje od parlamenta sta namreč ob ringu prazni vsaj dve stavbi, ki da so ju parlamentarci »spregledali« (med njimi nekdanja ekonomska univerza), a bi bili po ocenah kritikov menda ne najcenejše možne rešitve z »zabojniki« povsem uporabni.
Toda po drugi strani drži tudi, da bodo »zabojniki« svojevrstna turistična atrakcija na najboljši lokaciji v mestu, tam, kjer se v toplih mesecih turisti in domačini za nekaj minut radi zleknejo na negovani travi, prav tako pa bo avstrijsko podjetje, ki dobavlja sestavne dele zanje, dobilo svetovno promocijo in, navsezadnje, lesene modularne konstrukcije bo mogoče po končanem projektu prodati. Sestavnih delov je menda dovolj za kakšnih 80 enodružinskih hiš. or
