Na nadaljevanju sojenja dr. Milku Noviču zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika decembra 2014 se je ponovno vse vrtelo okoli sledov streljanja. Zaslišali so dr. Edith Gebhart s kriminalistično-tehničnega inštituta bavarskega deželnega kriminalističnega urada, ki je opravila kemično analizo najdenih strelnih delcev, nato pa (ponovno) še njeno kolegico iz našega Nacionalnega forenzičnega laboratorija Ester Ceket.
Če bi večurni zaslišanji malce poenostavili, bi lahko rekli takole: nemški in slovenski strokovnjaki so prišli do enakih rezultatov, samo interpretirajo jih drugače. Je pa ta interpretacija še kako pomembna, navsezadnje so Noviča prav na podlagi ugodnega pričanja nemškega izvedenca Axla Mantehija, ki je izvedensko mnenje sestavil z Gebhartovo, pred mesecem izpustili iz pripora.
Zakaj B in ne A
Kot smo že pisali, se obtoženi zagovarja, da je nekdaj, nazadnje kako leto pred Jamnikovo smrtjo, streljal v strelskem klubu. To je počel v službene, raziskovalne namene, večkrat je s strelišča tudi vzel prazne tulce in jih dal v žep jakne. Jakna naj bi se tako »okužila« z delci streljanja in ti naj bi na njej ostali vse do aretacije. Z nje naj bi prišli tudi na Novičeve roke in lase, s katerih so forenziki vzeli sledi 23 ur po umoru.
Morilne pištole niso našli, je bil pa Jamnik nedvomno ustreljen z zelo pogosto uporabljenim strelivom. Forenziki so na Novičevih laseh našli tri strelne delce, eden od njih naj bi bil po ocenah Slovencev še posebej obremenjujoč: njegovi glavni kemijski elementi so svinec, barij, antimon in kositer, kar ustreza strelivu, najdenemu na tulcu ob pokojnem Jamniku. Glede na te ugotovitve bi ga morali nemški forenziki, ki imajo drugačno klasifikacijo kot naši, uvrstiti v tako imenovano kategorijo A. Pa tega niso storili, pač pa so ga opredelili s kategorijo B, za katero je značilno, da se elementi v popolnosti ne skladajo, in dopušča možnost, da gre za drugačno strelivo od tistega, s katerim je bil storjen umor.
Gebhartova je potrdila, da delec vsebuje vse štiri elemente, a razmerje med antimonom in kositrom je drugačno kot v zaseženem tulcu. »Gre za mejni primer in sem se odločila, da ravnam previdneje in ga uvrstim v kategorijo B. Gre za osebno odločitev,« je izjavila. O tem so vprašali tudi Ceketovo. Po njenih besedah je nastanek delcev naključen proces, tako da so koncentracije posameznih elementov v njih (ob istem strelu) lahko zelo različne. Ni mogoče napovedati, koliko odstotkov določenega elementa bi moralo biti v delcu, prav tako je deleže zelo težko izmeriti. Nemška izvedenka se je z vsem tem sicer strinjala, a pri svoji oceni vztrajala.
»Okužba je možna«
Potem so sledila še vprašanja o sledeh na Novičevi jakni. »Na njej smo našli delce, ki lahko izhajajo iz istovrstnega tulca naboja kot na kraju kaznivega dejanja ali pa iz drugih tulcev, ki imajo tako sestavo v inicialki naboja, da lahko takšni delci nastanejo,« je bila natančna Ceketova. Gebhartova pa je dejala, da so na jakni našli tri delce iz kategorije A, a po drugi strani tudi veliko takšnih, ki verjetno izhajajo iz različnih vrst streliva, nepovezanega s kaznivim dejanjem. Dopustila je Novičevo razlago, da je šlo za »okužbo« s strelišča. Tudi tega, da so delci na oblačilu ostali še po enem letu, ni mogla izključiti.
Da so na jakni sledi različnih vrst streliva, je utemeljila tudi z dejstvom, da so na njej našli zlitino z visoko koncentracijo bakra in nekaj cinka. Po njenem mnenju ta s kaznivim dejanjem zagotovo ni povezana. Ceketova je odvrnila, da so v strelnih delcih lahko številni elementi, ki lahko izhajajo iz materiala tulca, krogle, delov orožja in tako dalje. Prav tulec s kraja kaznivega dejanja je iz zlitine bakra in cinka, tako da najdeni delci lahko vsebujejo tudi ta dva elementa. Gebhartova je odvrnila, da je to res, ampak da je razmerje med bakrom in cinkom v sledi na plašču drugačno od tistega na tulcu s kraja zločina.
Še o krvnih sledovih
Tožilka Blanka Žgajnar jo je povprašala še o eni možnosti, ko bi bile lahko vse sledi na jakni povezane z Jamnikovim umorom. Gre za tako imenovani memory efekt: v pištoli ostanejo sledi prejšnjih streljanj, ki se prav tako sprostijo z novim strelom (in strelivom). Tako bi v najdenih strelnih delcih na oblačilu našli tudi kemijske elemente, ki ne ustrezajo tistim iz najdenega tulca. Nemška izvedenka je dejala, da so najdeni delci teoretično lahko posledica tega efekta, a da je o tem dejansko nemogoče govoriti, ker morilnega orožja niso našli in primerjava ni možna.
Sojenje se bliža koncu. Nemški strokovnjak za krvne sledove je mnenje izdelal in je že na poti v Ljubljano. Kdaj ga bodo zaslišali, še ni čisto jasno. Če ne bo večjih presenečenj, bodo potem sledili končni govori.
