Tri dni časa sta si odmerila ciprski predsednik Nikos Anastasiades in vodja ciprskih Turkov Mustafa Akinci za pravi premik k združitvi pred štirimi desetletji razdeljenega otoka. Če jima bo tokrat uspelo zbližati stališča o bodoči federalni ureditvi Cipra, se jima bodo kot poroki takšne prihodnosti otoka pridružili voditelji Velike Britanije, Turčije in Grčije, to je držav, ki so leta 1960 ob dekolonizaciji Cipra postale porok njegove neodvisnosti. Te tri države naj bi se tudi dogovorile, kaj bo z njihovimi vojaki, pri čemer ima Velika Britanija na otoku dve oporišči, iz katerih zdaj vodi operacije proti Islamski državi. London je že izrazil pripravljenost, da izdatno skrči tamkajšnji bazi, Ankara, ki na severnem delu vzdržuje 30.000-glavo vojsko, pa se okoli njenega umika še ni opredelila oziroma vztraja, da je garant varnosti tamkajšnjega turškega prebivalstva.
Zavzetost, kot je že dolgo ni bilo
Pogajanja, ki v sedanjem poskusu trajajo že poldrugo leto, so se novembra znašla v slepi ulici navkljub napovedim, da bo leto 2016 za Ciper prelomno. Tudi včeraj je odposlanec Združenih narodov in bivši norveški zunanji minister Espen Barth Eide Anastasiadesa in Akincija sprejel poln upanja, novinarjem pa dejal, da sta voditelja obeh otoških skupnosti »pokazala voljo in zavzetost za premostitev ovir, kakršnima na Cipru že dolgo, dolgo nismo bili priče«. Verjetno je imel v mislih doslej najbolj oprijemljiv poskus v letu 2004, ko je Ciper postal član Evropske unije, tedanji generalni sekretar ZN Kofi Anan pa je skušal njegovo združitev doseči z referendumom o ohlapni federalni ureditvi. Ciprski Grki so jo tedaj odločno zavrnili, Turki pa navkljub pripombam, da je bolj naklonjen grški skupnosti, skoraj dvotretjinsko zaman podprli.
Pet spornih vprašanj
Splošna ocena je, da je grška skupnost po dobrem desetletju bolj naklonjena federalni ureditvi, kar pa ne pomeni, da so sporna vprašanja zdaj laže rešljiva. Glavnih je pravzaprav pet, zadevajo pa lastnino, varnost, ozemlje, delitev oblasti in samo izvajanje morebitnega dogovora. O vseh bo ta teden tekla beseda v Ženevi, zatakne pa se lahko že pri vprašanju, kaj se bo zgodilo z nepremičninami, ki so jih bili Grki prisiljeni zapustiti na severu otoka. Še vedno je v igri pravica, da svoje domove dobijo nazaj, kot tudi nadomestilo, bi pa bilo treba določiti, kolikšno. Glede varnosti ostaja glavni problem že omenjena turška vojska na Cipru, ki je za grško skupnost okupatorska, za turško, ki se je navadila na vsakoletno odmevno vojaško parado s prikazom njene moči, pa je porok njene varnosti.
Predvidena rotacija na predsedniškem položaju je za nekatere Grke problematična, ker dvomijo, da bi jih turški voditelj resnično zastopal na vrhovih Evropske unije, a tudi sicer ni povsem jasno, kako bi rotiranje na čelu države v predsedniškem sistemu funkcioniralo. Že novembra se je pokazalo, da je kamen spotike tudi meja med bodočima federalnima enotama, čeprav je bil sporen na oko nepomemben en odstotek ozemlja. Analitiki se izogibajo oceni, da so tokratna pogajanja zadnja priložnost za združitev, se pa strinjajo, da je ne gre zamuditi. de
