Študija širših gospodarskih učinkov, ki se nanaša na gradnjo tretje razvojne osi, je končana. Gradnja sodobne prometnice na območju savinjsko-šaleške in koroške regije naj bi, tako je izpostavljeno v študiji, k bruto družbenemu proizvodu države prispevala od 32 do 40 milijonov evrov na leto.
»Študija širših ekonomskih učinkov bo še ta mesec implementirana v študijo variant, ki bo določila faznost gradnje in obseg hitre ceste na relaciji Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec,« pravi Aljaž Verhovnik iz Mladinske iniciative za tretjo razvojno os. Kot so še povedali na Darsu, kjer je bil prejšnji teden sestanek, na odseku Šentrupert–Velenje načrtujejo gradnjo štiripasovnice, medtem ko na zgornjem delu trase teh zagotovil ni, in to kljub temu, da gradnja dvopasovnice stane kar 75 odstotkov ocenjene vrednosti štiripasovnice.
Na sestanku je bilo izpostavljeno tudi pričakovano negativno mnenje kmetijskega ministrstva, toda Zvonko Zavasnik z ministrstva za infrastrukturo je povedal, da so na ministrstvu odpravili vse ovire, ki bi lahko povzročile zamude pri sprejemu državnega prostorskega načrta za traso med Šentrupertom in Velenjem. »Zato smo vsi prisotni izrazili upanje, da bo državni prostorski načrt res sprejet. O njem naj bi vlada odločala že ta ali prihodnji teden, najkasneje pa še ta mesec,« pravi Verhovnik.
Država poroštva za ves projekt ne sme dati
Korošci so že ničkolikokrat poudarili nujnost gradnje štiripasovnice vse do Koroške in terjali jasen dogovor, kako se bo gradnja ceste nadaljevala do mejnega prehoda Holmec. »Pristojne smo tudi opozorili, da bomo sprožili resne opozorilne ukrepe, če se aktivnosti na severnem kraku tretje razvojne osi do februarja ne bodo premaknile z mrtve točke. Posebej smo zaskrbljeni, ker smo slišali, da država nima jasne vizije, kako zagotoviti denar za gradnjo hitre ceste na Koroško, saj je državno poroštvo Darsu padlo v vodo. Odgovora glede alternativnih možnosti financiranja pa nismo dobili,« pravi Verhovnik.
Menda naj bi bila ovira za to fiskalno pravilo, saj naj bi projekt zaradi zahtevnosti in številnih predorov in viaduktov stal okoli pol milijarde evrov. Zato bi bilo nujno sprejeti nov poroštveni zakon, saj državna poroštva v skladu z zakonodajo EU ne smejo več povečevati državnega dolga.
Korošci tudi pričakujejo, da se bodo pospešile aktivnosti na trasi tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem, kjer je državni prostorski načrt že sprejet. »Pristojne smo pozvali, naj ne glede na zaplete v spodnjem delu trase nemudoma začnejo odkupovati zemljišča in izvajati projektiranje na relaciji od Velenja proti Koroški,« pravi Verhovnik. Sicer naj bi bil denar, namenjen za odkup nepremičnin, za oba odseka v letošnjem državnem proračunu že rezerviran, zemljišča pa naj bi začeli odkupovati prihodnje leto. mm
