V vojni proti terorizmu v Afriki, Siriji in Iraku je francoski predsednik François Hollande izdal več ukazov za napade, v katerih so bili ubiti tudi francoski državljani, ki so pripadali Islamski državi, Al Kaidi ali skupinam, ki so jima obljubile zvestobo. Hollande ima tudi seznam oseb, ki jih namerava dati usmrtiti, ker so nevarne za Francijo. O vsem tem je pred kratkim veliko pisal dnevnik Le Monde, ki je prišel do zaupnih dokumentov.
V začetku novembra 2015 je Hollande na primer ukazal napad francoskih letal na »tabore za urjenje« v Siriji. V dokumentu, ki povzema sejo obrambnega sveta, piše: »Tudi če bodo v napadu ubiti frankofonski bojevniki, je treba govoriti samo o napadu na tabore za urjenje teroristov v Siriji«. Pred tem so svetovalci Hollandu priporočili, naj prepreči, da bi v javnosti prišlo do razprav o »zunajsodnih usmrtitvah«.
»Raison d'état« nad zakoni?
Zunajsodne usmrtitve sodržavljanov so lahko še toliko bolj problematične, ker so osebe, ki jih francoska letala, tajne službe ali specialci ubijejo, največkrat v sodnem postopku v Franciji. Ali je res »raison d'état« nad sodstvom? Ali ne gre za rušenje pravne države? Sodniki ostro zavračajo zunajsodne usmrtitve, ker se tako skozi stranska vrata uveljavlja smrtna kazen, ki so jo v Franciji odpravili leta 1981.
Toda Hollande očitno meni, da vojna proti oddaljenim in fanatičnim sovražnikom upravičuje prednost vojaških akcij pred upoštevanjem pravnih norm. Kot je povedal avtorjema knjige z naslovom Predsednik tega ne bi smel reči, je tajnim službam štirikrat izrecno ukazal zunajsodne usmrtitve ljudi. Po oceni uglednega raziskovalnega novinarja Vincenta Nouzilla pa je bilo likvidacij, ki jih je ukazal predsednik, v letih 2013–2016 vsaj desetkrat več, pri čemer naj bi jih včasih izvršili tudi Američani na podlagi francoske zahteve. To pomeni skoraj eno likvidacijo na mesec.
Seznam ljudi za likvidiranje
Takoj potem, ko je januarja 2013 francoska vojska posredovala v Maliju proti mudžahidom Al Kaide, ki so ogrožali glavno mesto Bamako, so francoske tajne službe poslale Hollandu seznam ljudi, ki bi ji bilo treba likvidirati. Med njimi so bili zlasti mudžahidi, ki so sodelovali pri ugrabljanju Francozov. Avtorjema knjige je Hollande priznal omenjene likvidacije in dodal: »Nikoli ni bilo jasno, kdo vse je bil v raketiranem avtu ali v hiši, ki smo jo razstrelili.« Po dokumentu ene od francoskih tajnih služb je bilo v štirinajstih mesecih sedemnajst takšnih napadov.
V Siriji so francoska in ameriška letala v zadnjih treh letih načrtno usmrtila vsaj osem francoskih državljanov. Zato pa Hollande septembra 2015, ko je postalo jasno, da poskuša Islamska država izvesti velik teroristični napad v Franciji, ni dovolil napasti Rake, ker naj bi se bal civilnih žrtev.
Hollande in Obama sta rekorderja
Ravno Hollande in ameriški predsednik Barack Obama, ki poudarjata pomembnost svoboščin in pravne države, sta ukazala največ zunajsodnih usmrtitev v primerjavi z vsemi svojimi predhodniki. Oba tako dajeta prednost legitimni obrambi v boju proti terorizmu pred mednarodnim pravom. Pri obeh je šlo velikokrat preprosto za maščevanje. Obama je predvsem zaradi brezpilotnikov, s katerimi razpolaga, pogosto posegel po zunajsodnih usmrtitvah in pri tem velikokrat kršil suverenost kake druge države, zlasti Pakistana. Ko je dal leta 2011 z brezpilotnikom v Jemnu usmrtiti Američana Anwarja Al Awlakija, pripadnika Al Kaide, pa se je v ZDA razvnela polemika o tem, ali je v imenu boja proti terorizmu dovoljeno ubijati ameriške državljane.
