Nekoč so se priprave za smuko na domačem hribu ali onkraj meje začele že dan prej, ko je mama poskrbela za pravo smučarsko malico. Navadno je že dan prej kupila bele žemlje in spanirala zrezke, če je dopuščal čas, je v nahrbtniku našel prostor še domač jabolčni zavitek. Obvezni sta bili tudi termovka domačega čaja za otroke in prisrčnica z žganjem v očetovem žepu smučarske bunde.
Druženje v smučarskih kočah
Danes smučanje, tudi zaradi drage vozovnice in opreme, postaja prestiž, hedonizem, ki ga predvsem smučišča v sosednji Avstriji znajo nadgraditi z vrhunsko kulinarično ponudbo. V avstrijskem gorskem svetu se apres ski začne že med smučanjem. »Kljub odlični ponudbi naših restavracij in barov na smučišču smučarji njihove ponudbe niso prepoznali,« nam je ob nedavnem obisku smučišča Turracher Höhe povedal nekoč učitelj smučanja, zadnjih nekaj let pa smučarski strežaj Elmar in namignil, da so smučarske koče in bari ob progah preveč mamljivi, da bi se le zapeljali mimo njih. »Za goste, ki so nastanjeni v enem od devetnajstih hotelov, označenih z metuljčkom, so moje storitve brezplačne in med drugim vključujejo tudi ekskluzivni kulinarično obarvani smučarski safari,« razloži Elmar nekje na višini 1850 metrov, kamor se povzpnemo s šestsedežnico. Prva postaja – gostilna Almstube, ki je poznana po svoji juhi iz sena. »Gre za juho, ki so jo kmetje pogosto pripravljali v zimskih mesecih,« skeptikom razloži natakar. Okus ni nič posebnega, nekoliko kiselkast, s pripombo, da bi v juho, kjer je bilo mogoče okusiti tudi čebulo, sodila vsaj kakšna gobica. Je pa zato dobro pogrelo domače hišno žganje, narejeno iz okoliških zeli. Naslednji postanek je bila koča Sonnalm, kjer so gostje na sončni terasi energijo nabirali ob raclettu. »Če vam je všeč ta švicarska jed, jo tu najbolje pripravijo. Vrhunska je tudi domača slanina, ki jo postrežejo poleg,« je razložil Elmar in dodal, da vegetarijancem prinesejo krhlje kuhanega krompirja. Po nekaj zavojih na odlično pripravljenih progah s kompaktnim snegom nas je pospremil do koče K-Alm, priljubljenega zbirališča smučarjev po končani smuki.
Ponosni na svojo tradicijo
Gorska koča K-Alm s svojo notranjostjo kljub lesenim detajlom in domačemu lončenemu kaminu spominja na eleganten klub ali gorski salon. Ekipa mladih natakarjev, oblečenih v usnjene brezrokavnike in irhovke ter z volnenimi pletenimi nogavicami, z nasmeškom obvlada tako notranjost lokala kot teraso. Kaj se priporoča? »Imamo prvi humidor za slanino v Evropi. Že predjed je sestavljena s pestro izbiro domačih suhomesnih izdelkov z okoliških kmetij. Vse je domače,« zagotovi natakar Miloš, doma iz Zadra, ki zimsko sezono preživi na tem avstrijskoštajerskem smučišču. Privlačen je tudi pogled na jedilni list, kjer ne manjka domača goveja juha z značilnimi jetrnimi cmoki ali cmoki iz kruha in sira (cena 4,5 evra). Cena testenin se giblje od 11,5 do 13 evrov, nič manj ne boste odšteli za perutničke ali odlično popečen zrezek. »Kljub temu da so porcije res ogromne, si družine navadno privoščijo sladico: jabolčni zavitek, prelit z vaniljevo kremo, cesarski praženec, seveda imamo tudi odlične in v naši kuhinji pripravljene kvašene cmoke, posute z makom,« še pove sogovornik, ki pripomni, da je za Slovence in tudi Hrvate nekoliko drago veliko točeno pivo – 4,2 evra.
Stavijo na regionalne sezonske pridelke
Vrhunska postrežba je tudi v hotelih, kjer prav tako stavijo na zdravo kuhinjo s sezonskimi regionalnimi pridelki, kjer znajo po vseh pravilih visoke kuhinje razvajati vegane. Kljub vsemu boste tukaj dejansko dobili svežo divjačino, govedino, svinjino in postrv, ki prihaja iz neposredne okolice. Pravega hedonističnega razvajanja se lahko veselite v majhnem družinskem hotelu Genießer-Schlosshotel Seewirt, kjer je nadzor nad kuhinjo prevzel mlad in inovativni kuhar Philipp Prodinger, lastnikov sin. »Ustvarjam s svežimi sestavinami,« pove kuhar, medtem ko predstavlja pethodni meni. »Srno dobimo z 20 kilometrov oddaljene kmetije, ribo iz ribogojnice Siegfrieda Gruberja, tudi govedino kupujemo pri bližnjem kmetu, za odličen biosladoled pa poskrbi gorska kmetija Hansa Petra Huberja,« pove sogovornik, ki je na vinsko karto umestil tudi nekaj slovenskih vin, za pomoč v kuhinji pa tudi že nekaj časa išče slovenskega kuharja.
