Potem ko je v torek dopoldne dvajset prometnikov, zaposlenih v Slovenskih železnicah, ustavilo potniške vlake in odšlo na malico ter s tem povzročilo približno enourne zamude vlakov, so na ministrstvu za infrastrukturo dejali, da je to problem, ki ga morajo rešiti v Slovenskih železnicah (SŽ).
Četudi je v sredo generalni direktor SŽ Dušan Mes jasno dejal, da je bil namen sabotaže povzročiti gospodarsko škodo podjetju, nam včeraj v Slovenskih železnicah niso uspeli povedati, kolikšna je ta škoda. V telefonskem pogovoru so dejali le, da je minimalna. Do zamude naj bi namreč prišlo le v potniškem delu prometa, ne pa tudi v tovornem. Še toliko bolj presenetljivo je to v kontekstu dogodkov letošnjega poletja; ko so zaposleni v Luki Koper samovoljno ustavili delo in se odločili za stavko, so bile prav Slovenske železnice tiste, ki so že 24 ur po blokadi vhoda v pristanišče javnosti sporočile, da jim je popolna ustavitev prometa zaradi stavke povzročila 700.000 evrov škode na dan.
Država za javno službo plača 42 milijonov na leto
Odgovor in odziv ministrstva na to sabotažo sta presenetljiva, kajti Slovenske železnice niso katera koli gospodarska družba, temveč koncesionar, ki opravlja javno gospodarsko službo. Za opravljanje javne službe, linijski prevoz potnikov v železniškem prometu, so leta 2015 Slovenske železnice po pogodbi z vlado iz proračuna prejele slabih 42 milijonov evrov (dodatnih 112 milijonov evrov so prejele za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, ki je druga javna služba, ki jo opravljajo). Ali drugače, slabo polovico vseh prihodkov, ki jih ustvarja potniški promet v Slovenskih železnicah, pridobijo iz javnih sredstev.
Obvezna gospodarska javna služba pomeni neposreden prevoz potnikov in tudi vse dejavnosti, ki omogočajo »nemoten, učinkovit in racionalen prevoz na kakovostni ravni«. Po pogodbi z državo morajo Slovenske železnice »obvezno gospodarsko javno službo prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu izvajati nepretrgano v skladu z voznim redom«. Sabotaža javnega prevoza, ki jo je povzročilo dvajset prometnikov, zaposlenih v Slovenskih železnicah, je prav zaradi tega težava, ki bi morala skrbeti tudi ministrstvo za infrastrukturo.
Tudi pri Gašperšiču brez ocene škode
Na ministrstvu za infrastrukturo nam podatka, kolikšna bo škoda zaradi neizvajanja javne gospodarske službe, niso posredovali. Izognili so se tudi odgovoru na vprašanje, ali bodo morda zahtevali odškodnino ali vložili tožbo. Povedali so le, da direkcija za infrastrukturo izvaja nadzor nad gospodarskimi javnimi službami. »Zato je direkcija glede motenja izvajanja gospodarske javne službe od izvajalca gospodarske javne službe, družbe SŽ – Infrastruktura (SŽ – Infrastruktura je sicer izvajalec gospodarske javne službe, a ne edini pri Slovenskih železnicah, in v tem primeru je škoda ob izvajanju javne gospodarske službe nastala predvsem v sektorju Potniški pomet, op. a.), takoj zahtevala poročilo. Kot so nam sporočili, so poročilo že prejeli in ga bodo preučili z vidika spoštovanja določil pogodbe o opravljanju storitev upravljavca javne železniške infrastrukture,« so povedali v ministrstvu. To je vse, kar so dodali k svojemu odgovoru v sredo, da naj v družbi razmere rešijo sami, in sicer s »socialnim dialogom«.
Spomnimo, približno dvajset prometnikov, zaposlenih v Slovenskih železnicah, je v torek dopoldne nenapovedano opustilo delo in odšlo na malico ter s tem za več kot uro ustavilo nekaj potniških vlakov, ki so bili na štajerski progi med Ljubljano, Mariborom, Laškim, Rimskimi Toplicami, Celjem ter na primorskem kraku pri Postojni. Razlog za to akcijo je bil dogovor vodstva in sindikalistov, sklenjen konec lanskega leta, po katerem družba prometnikom ne bo več izplačevala posebnega nadomestila, ki so ga ti dobivali vse od leta 2004, ker jim narava dela onemogoča, da bi imeli odmor za malico. Izplačevanje tega dodatka je bilo nezakonito in v nasprotju s kolektivno pogodbo. V prihodnje naj bi namesto tega 700 prometnikov dobivalo višjo poslovno stimulacijo.
