Za kakovost in varnost v zdravstvu bo v prihodnje skrbela nova agencija. Tako napovedujejo izhodišča nove zakonodaje, ki so trenutno v javni obravnavi. Agencija bo spremljala podatke o kakovosti zdravljenja v slovenskih bolnišnicah, zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih. Dobila pa bo tudi možnost ukrepanja zoper tiste v zdravstvu, ki bi podatke o rezultatih svojega dela »popravljali«, da bi v primerjavah dosegli višja mesta.
Odkritost se bo izplačala bolj kot danes
Bolnišnice in drugi izvajalci bodo po novem plačani glede na rezultate dela. Tam, kjer bodo izidi zdravljenja za bolnike boljši, si lahko torej obetajo več denarja. Za slabo opravljeno zdravljenje, pri katerem bo bolnik utrpel škodo, pa zdravstveni blagajni ne bi bilo več treba plačevati. Nova zakonodaja bo hkrati k poročanju o rezultatih zavezovala strožje od dosedanje. Kazni za bolnišnične oddelke in druge v zdravstvu, ki pri poročanju o kakovosti in varnosti svojih bolnikov ne bodo dosledni ali pa bodo svoje podatke popravljali, v izhodiščih še niso določene. Na ministrstvu za zdravje pa napovedujejo, da bodo občutno višje od malusov za slabe izide pri zdravljenju.
Agencija, ki jo bo financiral državni proračun, se bo ukvarjala tudi z vrednotenjem tehnologij v zdravstvu. Tako naj bi presojala medicinske postopke, pripomočke za bolnike pa tudi naprave, ki jih uporabljajo v zdravstvu. Vodil jo bo direktor, imela bo svet, v njej pa bo 12 do 15 zaposlenih. Dodatnih deset naj bi jih skrbelo za vrednotenje tehnologij.
Meril je vsak po svoje
S spremljanjem kakovosti zdravljenja so se doslej ukvarjali na ministrstvu za zdravje, a se je vseskozi zastavljal dvom o podatkih, ki so jih dobivali iz bolnišnic. Zadnje objavljeno poročilo se nanaša na leti 2012 in 2013. Bolniki se pri izbiri bolnišnice, kamor bodo odšli na operacijo, tako ne morejo nasloniti na verodostojne primerjave njihovega dela.
Merjenje rezultatov je najbolje voditi in spremljati iz ene točke, ugotavlja strokovnjak za kakovost v zdravstvu Andrej Robida, ki je sodeloval tudi pri pripravi nove zakonodaje. Bolnišnice so doslej na primer različno razumele, kako meriti pogostost razjed zaradi pritiska pri bolnikih. Prav tako se je pred časom izkazalo, da je eden od oddelkov, na katerem so imeli več padcev pacientov kot drugje, te dogodke le bolj dosledno beležil. »Koordinacija iz ene točke, ki jo prinaša agencija za kakovost, pa je pomembna tudi zaradi širjenja dobrih praks. Ko so se v eni bolnišnici spomnili česa, kar se je izkazalo kot dobro za paciente, so to doslej le redko prevzeli še drugje.« Da se kakovost dela v zdravstvu po tovrstnih spremembah bistveno izboljša, se je na primer že pokazalo v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, je tuje vzore izpostavil Robida.
Danes se večina bolnikov pri izbiri kraja zdravljenja ravna po izkušnjah sorodnikov in znancev, opaža mariborski varuh bolnikovih pravic France Prosnik. Če bodo na voljo verodostojni podatki o kakovosti, jih bo po njegovem vsaj del bolnikov gotovo pozorno spremljal. Da bi bilo bolje, pa bo treba spremeniti tudi odnos, je opozoril Prosnik. Ob zapletih in sumih na napako se namreč v zdravstvu prepogosto takoj postavijo v obrambno držo, opaža pri svojem delu. »Premalo je pripravljenosti, da bi se z zapleti in napakami odkrito soočili. Zagotovo je del težave tudi to, da imajo ob sedanji zakonodaji v zdravstvu občutek, da so, ko gre kaj narobe, avtomatično zločinci. Hkrati s spremembami pri merjenju kakovosti bi morali spremeniti tudi to,« je opozoril Prosnik.
Naslednji korak: javni podatki o kakovosti dela zdravnikov?
V Zdravniški zbornici Slovenije pa opozarjajo, da je pomembno predvsem, kako bo bodoča agencija delovala v praksi. Sami so svoj dolgoletni projekt merjenja kakovosti ustavili, potem ko so imeli tako kot na ministrstvu težave z nadzorom nad vnosom podatkov.
»Če pripravljamo neke statistike in javno objavljamo primerjave bolnišnic, morajo biti podatki zanesljivi,« je poudaril predsednik zbornice Andrej Možina. Ko bodo nared kakovostni podatki in analize, je treba po njegovem primerjavo posameznih oddelkov razširiti še na objavo primerjave zdravnikov. Že leta 2003 je bilo vse nared za ustanovitev agencije, ki bi lahko za to stalno skrbela, je spomnil Možina, a so načrti zatem vedno znova obtičali v predalu. Verjetno se je to dogajalo tudi zato, predvideva, ker bo treba za njeno ustanovitev in delovanje nameniti nekaj denarja.
