Glasna opozorila nevladnih organizacij in številnih pravnikov, da je predlog zakona o tujcih, ki ga je pripravilo notranje ministrstvo, v neskladju z ustavo in z mednarodnimi pravnimi akti, očitno niso zalegla. Zakon se bo najverjetneje že prihodnji teden znašel na seji vlade. Ker napetost zaradi možnega novega begunskega vala v političnih vrstah raste, pa se mu nasmihata tako podpora ministrskega zbora kot tudi sprejem v parlamentu.
Nevladne organizacije razočarane
»Če je res, da namerava vlada obravnavati in sprejeti sporni predlog sprememb zakona o tujcih v taki obliki, kot je bil predviden pred tedni, smo zelo razočarani. Takratna odločitev predsednika vlade, da predlog umakne s seje vlade, in napoved njegove uskladitve z ustavo in mednarodnim pravom sta nas navdali z upanjem, da bo vlada naredila, kar je prav, in se ne bo izogibala svojim odgovornostim. Če gre za predlog v isti obliki, je to nesprejemljivo,« poudarja Metka Naglič iz slovenske Amnesty International. Spremenjeni zakon o tujcih bi migrantom odrekel pravico zaprositi za mednarodno zaščito. Odločitev o zaprtju meje bi lahko poslanci sprejeli, če bi notranje ministrstvo ocenilo, da je zaradi spremenjenih migracijskih razmer resno ogrožen javni red ali notranja varnost naše države. »Z ukrepi, ki jih je ministrstvo predlagalo, bi država kršila vrsto človekovih pravic, ki izhajajo iz naših mednarodnopravnih obveznosti in slovenske ustave. Z njimi bi spodkopali najbolj osnovna načela zaščite ljudi, ki bežijo pred vojnami in preganjanjem,« lahko preberemo v pismu premierju Cerarju, pod katerega se je podpisalo kar 26 humanitarnih organizacij.
Kaj bo naredil Goran Klemenčič?
Nekateri ministri napovedujejo, da bodo svoje odločitve glede zakona o tujcih uskladili z ravnanjem ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ki je v vladnih vrstah najodločneje nasprotoval spornemu predlogu (in si s tem prislužil bes notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar). Kaj bo naredil Klemenčič, če bo ta uvrščen na sejo vlade, ni znano; na koalicijskem usklajevanju prejšnji mesec je dejal, da predlogu ne bo aktivno nasprotoval, ne more pa pritrditi, da je skladen z ustavo in mednarodnim pravom.
Po naših informacijah pa bi bili nekateri tako v vladnih vrstah kot tudi v SMC zadovoljni, če bi pravosodni minister kot pogoj za svoje nadaljnje bivanje v vladi postavil zavrnitev zakona o tujcih. Znebili bi se namreč ministra, ki jih s svojimi stališči in z opozarjanjem na nedoslednosti neredko vznemiri, če bi vlado zapustil zaradi njenega kršenja pravic beguncev, pa si večje naklonjenosti protibegunsko razpoložene javnosti tako in tako ne bi prislužil.
Protiustavnemu zakonu o tujcih odločno nasprotuje tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez. Če so njegovi privrženci v poslanskih vrstah še pred kratkim poudarjali, da zakona ne sprejema vlada, temveč parlament, in da bo Brglez sprejem spornega besedila preprečil, v to v zadnjih dneh vse manj verjamejo. Tako napovedujejo, da bo predsednik državnega zbora vložil amandmaje, če z njimi ne bo uspešen, pa naj bi glasoval proti zakonu.
Preverjanje razpoloženja v poslanskih vrstah sicer kaže, da bo vsaj del desnice poskušal pravice beguncev še bolj omejiti, mnogi iz koalicijskih vrst – tudi iz SMC – pa bodo poudarjali, da si uveljavitve predlaganih sprememb sicer ne želijo, da pa jih je za varnost državljanov nujno sprejeti.
A notranja ministrica se ne da
To je včeraj poudaril tudi zunanji minister Karl Erjavec. Kot je dejal, je vlada zlasti zaskrbljena zaradi napetosti med EU in Turčijo. Do točke preloma bi po njegovem prepričanju prišlo, če bi Turčija uvedla smrtno kazen. »Vlada mora predvideti vse možne scenarije. Pripravljamo zakon o tujcih, ki je precej kritiziran, vendar moramo državnim organom dati tiste instrumente, ki bodo omogočali varnost državljanov, če se sproži drugi migracijski val,« je poudaril Erjavec.
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je včeraj za STA dejala, da pričakuje, da bo vlada prihodnji teden zakon potrdila. Po njenem prepričanju Slovenija ni dolžna kolapsirati pod pritiskom prošenj za mednarodno zaščito in ne more pristajati na to, da bi postala migrantski žep. Györkös-Žnidarjeva je poudarila, da nekateri menijo, da je izredno stanje ključni pogoj za ukrepanje države. Sama se s tem ne strinja, saj da država ne sme čakati na izredno stanje.
