Polemika o domnevnem tujem vpletanju v ameriške predsedniške volitve se niti dva meseca po njihovem koncu ne umirja, prej nasprotno. Vodja Wikileaksa Julian Assange je v intervjuju za ameriško televizijo Fox News dejal, da skuša ameriški predsednik Barack Obama »odvzeti legitimnost« izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika, s tem ko »dramatizira« vprašanje računalniških vdorov v spletno komunikacijo demokratske stranke. Obama in tajne službe so za to dejanje obtožili Rusijo, eden od povračilnih ukrepov pa je bil izgon 35 ruskih diplomatov.
Assange pravi, da je nemogoče reči, ali je Wikileaksova objava 50.000 elektronskih pisem vrha demokratske stranke in štaba Hillary Clinton, v katerih je bilo nekaj zanje neprijetnih razkritij, odločilno nagnila volitve v prid Trumpa. Je pa zanj bolj bistveno, da so bile vse razkrite informacije resnične – od tega, da je vrh stranke skrivaj podpiral Clintonovo in skušal onemogočati njenega demokratskega tekmeca Bernieja Sandersa, do tega, da so ji vnaprej povedali vprašanja na televizijskih soočenjih.
Assange je vnovič izrecno zanikal, da bi dokumente dobili od Rusije ali kakšnega drugega državnega akterja. Po njegovem bi v elektronsko pošto šefa kampanje Clintonove Johna Podeste lahko vdrl 14-letnik. Podesta je namreč po dokazih Wikileaksa odprl več varnostno tveganih elektronskih pisem, njegovo geslo za dostop do pošte pa je bilo kar »password« (po slovensko »geslo«).
Trump je pokazal precej posluha za Assangea
Intervju s Fox News je potekal na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer je Assange poleti 2012 dobil zatočišče pred izročitvijo Švedski, ki ga išče zaradi obtožb o posilstvu. Assange trdi, da so te izmišljene, in noče na Švedsko zaradi bojazni, da bi ga ta izročila ZDA, ki ga domnevno iščejo zaradi izdaje državnih skrivnosti z diplomatskimi depešami na čelu. Wikileaks je bil ustanovljen leta 2006, globalno pa je postal znan v času predsedovanja Obame in je sčasoma postajal vse večji trn v peti njegove vlade, posebno prve Obamove zunanje ministrice Clintonove, ki je menda nekoč v jezi navrgla, ali nad Assangea ne bi mogli poslati brezpilotnega letala.
Assange zanika, da bi za objavljanjem dokumentov, ki so škodovali demokratom, stale osebne zamere. Kot je dejal, dokumentov o republikancih oziroma Trumpu preprosto niso dobili, sicer bi jih objavili. Kajti če jih ne bi, bi se gotovo pojavile obtožbe njihovih virov, da izvaja cenzuro.
Na Assangeevo stran se je posredno postavil tudi Trump, ki je na tviterju posredoval njegove besede iz pogovora s Fox News. Trump že ves čas seje dvom o tem, da za razkritjem demokratskih dokumentov stoji Rusija, in navaja podobne argumente kot Assange: denimo da bi za vdori lahko stal tudi »kak 200 kilogramov težak človek, ki leži v postelji«. Zanimivo bo spremljati, kakšen bo odnos Trumpa do Assangea, ko bo prevzel predsedniški položaj.
