Potem ko se je rektor primorske univerze Dragan Marušič le odpovedal spornemu določilu, po katerem bi moral finančne posledice tožb zaposlenih na UP poravnati novi zavod (Znanstvenoraziskovalno središče Koper), se je tik pred novim letom znova zapletlo. Zdaj trdi, da vodstvo novega ZRS ni izpolnilo zavez v pogodbi o prenosu dejavnosti in sredstev, ki jo je z vršilcem dolžnosti direktorja Radom Pišotom podpisal na božični večer, zato noče na zavod prenesti raziskovalnih programov, projektov in premoženja. Razhod med ZRS Koper in UP tako vse bolj spominja na ločitev obupanih zakoncev, ki ne znata pokopati starih zamer, si razdeliti premoženja in zaživeti na novo. Kdo nosi za to (večjo) krivdo, je od zunaj skoraj nemogoče določiti.
Rektor vztraja, da bi moral novi ZRS vsakemu delavcu ponuditi v podpis aneks k pogodbi »oziroma« pogodbo o zaposlitvi, ki bi bila po obsegu enaka sedaj veljavni pogodbi o zaposlitvi na UP. Z delavci, ki na UP opravljajo pedagoško delo, pa bi moral podpisati novo pogodbo za drugo delo, ne pa aneksa k pogodbi o zaposlitvi na UP, po katerem bi lahko še naprej opravljali pedagoško delo na univerzi. Ob tem zahteva, da vsi delavci pred podpisom aneksa oziroma nove pogodbe sporazumno odpovedo sedanjo delovno pogodbo na UP (čeprav o tem v »božični« pogodbi ne piše nič). »Pogodba, sklenjena med univerzo in ZRS Koper, nikakor ne dopušča poljubnega prenosa oseb ali njihovih obremenitev, poimenski seznam delavcev pa obsega natančno 51,7 FTE (polnih zaposlitev),« ob tem poudarja glavni tajnik univerze Danijel Božič. Novozaposleni delavci bi torej morali povsem zapustiti univerzo.
Rektor ne verjame, da je ravnal zakonito?
Vršilec dolžnosti direktorja ZRS Rado Pišot je nasprotno prepričan, da so izpolnili vse obveze iz pogodbe, tudi zahtevani obseg polnih zaposlitev, in da je rektor tisti, ki si izmišljuje nove in nove zahteve: »V pogodbi, ki smo jo podpisali 24. decembra, je jasno navedeno, da mora ZRS Koper z vsemi delavci s seznama skleniti aneks k obstoječim pogodbam o zaposlitvi teh delavcev z UP ali pa jim ponuditi pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delo. Anekse smo pripravili tudi za tistih 12 delavcev, ki tožijo UP zaradi nezakonite odpovedi pogodb o zaposlitvi. Če tega ne bi storili, bi se ob ugodno rešenih tožbah morali sprijazniti, da ne bodo dobili ničesar, kar je tudi rektorjev namen, saj, kot kaže, ne verjame, da bo sodišče razsodilo v njegov prid.« Danijel Božič poudarja, da podpisana pogodba nikakor ne posega v sodni spor delavcev nekdanjega ZRS proti univerzi.
Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da so naredili, kar so lahko. Pripravili so vladno gradivo za ustanovitev novega zavoda, izvedli postopek za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja in imenovali svoje člane v upravni odbor zavoda. Glede prenosa dejavnosti so kontaktirali tudi ARRS, ki skrbi za financiranje raziskovalne dejavnosti, toda prenos brez ustreznega dogovora med rektorjem in Pišotom ni možen. »Ministrstvo je doslej nastopalo kot mediator, ne more in ne sme pa nastopati kot razsodnik, četudi do dogovora ne pride,« vztrajajo na ministrstvu. »Od trenutka podpisa pogodbe med UP in ZRS so izpolnjeni vsi pogoji za prenos dejavnosti v skladu s sklepom vlade o ustanovitvi ZRS. Sklicevanje na avtonomijo univerze je le izgovor za neukrepanje,« ministrskemu cincanju oporeka Rado Pišot.
